imasjajca

[imasjajca]

Ministrico za kmetijstvo in direktorja UVHVVR smo pozvali k ureditvi prepovedi baterijske reje v Sloveniji!

19. aprila 2019 smo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dr. Aleksandri Pivc, in generalnemu direktorju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin posredovali javno pismo, v katerem smo ju pozvali k ureditvi sistemske prepovedi baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji.

Celotno javno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.

Ni vseeno, kako živijo kokoši nesnice. Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, pa je vsekakor skrajni čas, da odločno rečemo NE vsaj baterijski reji. To je prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja naših kokoši, ki ga zagotovo lahko naredimo že danes.

Kampanja za odpravo jajc iz baterijske reje

Ljubljana, 19. april 2019

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Dunajska 22

1000 Ljubljana

 Dr. Aleksandra Pivec, ministrica

 Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Dunajska cesta 22

1000 Ljubljana

 Dr. Janez Posedi, generalni direktor

 V vednost: medijem

  JAVNO PISMO: Pristopimo k sistemski prepovedi baterijske reje v Sloveniji

 Spoštovana ministrica, spoštovani generalni direktor UVHVVR,

  Pred dobrim letom smo Društvo za zaščito živali Ljubljana in Zavod Danes je nov dan pričeli s kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje s polic največjih trgovcev v Sloveniji, z namenom, da opozorimo na dobrobit rejnih živali in spodbudimo javno razpravo o problematiki intenzivne reje živali za zadovoljevanje naših prehrambenih potreb v času, ko je zaradi vrste alternativ postalo popolnoma nepotrebno in nedopustno, da se še vedno poslužujemo takšnih oblik reje, v katerih živali živijo v krutih razmerah, zlasti z vidika omejenosti prostora in onemogočanja naravnega, za živali značilnega obnašanja.

Osnovni cilj kampanje je bilo zbrati vsaj 5000 podpisov peticije in jih nato predati slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju.

 V enem tednu smo zbrali več kot 11.000 podpisov, do konca aprila 2018 pa kar zavidljivih 13.731 podpisov peticije, s katerimi smo naslovili vodstva trgovskih verig MERCATOR d.d., SPAR SLOVENIJA trgovsko podjetje d.o.o., ENGROTUŠ d.o.o., JAGROS d.o.o. (Trgovine Jager), EUROSPIN EKO d.o.o. in RUDNIDIS trgovina, d.o.o. (E.Leclerc). Do konca septembra 2018 smo s strani šestih od osmih trgovskih verig uspeli pridobiti konkretne zaveze za postopno odpravo jajc iz baterijske reje s trgovskih polic:

  Trenutno prav tako poteka zbiranje podpisov v okviru evropske državljanske pobude – Končajmo dobo kletk! Cilj evropske koalicije organizacij je do konca septembra 2019 zbrati milijon podpisov pobude po vsej Evropi in nato Evropsko komisijo pozvati k prepovedi reje rejnih živali v kletkah v vsej Evropi. Do 14. aprila 2019 je bilo v tej kampanji zbranih že kar 743,354 podpisov!

 Iz vseh teh razlogov se danes obračamo na vas s pozivom k ureditvi sistemske prepovedi baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji. Rezultati naše kampanje in intenzivna prizadevanja na ravni EU kažejo, da je skrajni čas, da se tudi Slovenija jasno zaveže k bolj odgovorni politiki do rejnih živali ter po vzoru Avstrije in Nemčije pristopi k popolni odpravi baterijske reje v državi.

 Pričakujemo, da boste še v tem letu povezali zainteresirane deležnike v postopku priprave predloga postopne uvedbe popolne prepovedi baterijske reje v Sloveniji. Kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju zaščite živali si tudi sami želimo aktivno sodelovati v postopku in smo vam na voljo za vse dodatne informacije.

 V pričakovanju ustrezne obravnave naše pobude vas lepo pozdravljamo,

  Maša Cerjak Kastelic

Zakonita zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana

[imasjajca]

Zavezo za odpravo jajc iz baterijske reje sedaj sprejel tudi Tuš!

V avgustu smo vam posredovali zaključno sporočilo kampanje za odpravo jajc iz baterijske reje (celotno sporočilo si lahko ponovno pogledate na tej povezavi), v katerem smo objavili zaveze trgovskih verig E.Leclerc in Eurospin. Naknadno je zavezo sprejela tudi trgovska veriga Spar Slovenija (sporočilo si lahko ponovno pogledate na tej povezavi). Danes pa se oglašamo z novico, da se je v okviru naše kampanje poleg Eurospina, E.Leclerca in Spara za odpravo jajc iz baterijske reje s svojih polic naknadno odločila tudi trgovska veriga Tuš! V Tušu bodo do konca leta 2020 v asortimanu jajc trgovske znamke izključili jajca iz baterijske reje.

 13. septembra 2018 so nam sporočili naslednje:

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam, da ste tudi na nas naslovili vaš poziv za umik jajc iz baterijske reje iz naših polic. Sporočamo vam, da vašo iniciativo podpiramo, saj smo kot podjetje zavezani k podpori trajnostne pridelave izdelkov, hkrati pa skozi vsa leta našega delovanja dodatno podpiramo slovenske proizvajalce, predelovalce in dobavitelje in skupaj soustvarjamo Tuševo slovensko zgodbo.

S spoštovanjem do kmetijstva in gospodarstva v splošnem, želimo na naše police uvrščati kar najbolj kakovostne izdelke, med katere sodijo tudi jajca. Tako smo se zavezali, da bomo do konca leta 2020 v asortimanu jajc trgovske znamke izključili jajca iz baterijske reje. Še naprej se bomo dodatno trudili, da našim kupcem tudi v tem segmentu ponudimo lokalne izdelke ter tako v ospredje postavimo podporo lokalnim pridelovalcem. V Tušu namre�� že sedaj na svoje police uvrščamo več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskega porekla.

 Povzemamo aktualne zaveze trgovcev:

 Informacije o reji kokoši nesnic in o naši akciji lahko še naprej spremljate na blogu (blog.imasjajca.si) in na naših spletnih kanalih.

 Ni vseeno, kako živijo kokoši nesnice. Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, pa je vsekakor skrajni čas, da odločno rečemo NE vsaj baterijski reji. To je prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja naših kokoši, ki ga zagotovo lahko naredimo že danes.

 www.imasjajca.si

 Kontakt:

Nina Bakovnik, Društvo za zaščito živali Ljubljana

info@dzzz.si

facebook.com/dzzz.si

imasjajca.si

blog.imasjajca.si

M: 041 940 921

[imasjajca]

Tudi Spar se zavezuje, da bo s svojih polic odpravil jajca iz baterijske reje!

Prejšnji teden smo vam posredovali zaključno sporočilo kampanje za odpravo jajc iz baterijske reje (celotno sporočilo si lahko ponovno pogledate na tej povezavi). Danes vam z veseljem sporočamo, da se je v okviru naše kampanje poleg Eurospina in E.Leclerca za odpravo jajc iz baterijske reje s svojih polic naknadno odločila tudi trgovska veriga Spar Slovenija! V Sparu bodo jajca iz baterijske reje v celoti umaknili iz prodaje do konca leta 2020.

 10. avgusta 2018 so nam sporočili naslednje:

V Sparu Slovenija podpiramo vsa prizadevanja za trajnostno sonaravni razvoj in v tem okviru tudi razmislek o potrošnji jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic. Našim kupcem omogočamo nakup le svežih slovenskih jajc iz kmetij, pri čemer jajca baterijske reje v ponudbi vztrajno postopoma odpravljamo in uvajamo vse več jajc drugih vrst reje, kot so jajca ekološke reje, proste reje in hlevske reje.

V podjetju Spar Slovenija smo se odločili, da do konca leta 2020 na naših policah ne bo več jajc kokoši iz baterijske reje.

 Povzemamo aktualne zaveze trgovcev:

 Informacije o reji kokoši nesnic in o naši akciji lahko še naprej spremljate na blogu (blog.imasjajca.si) in na naših spletnih kanalih.

 Ni vseeno, kako živijo kokoši nesnice. Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, pa je vsekakor skrajni čas, da odločno rečemo NE vsaj baterijski reji. To je prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja naših kokoši, ki ga zagotovo lahko naredimo že danes.

 www.imasjajca.si

 Kontakt:

Nina Bakovnik, Društvo za zaščito živali Ljubljana

info@dzzz.si

facebook.com/dzzz.si

imasjajca.si

blog.imasjajca.si

M: 041 940 921

[imasjajca]

E.Leclerc in Eurospin s svojih polic (postopoma) umikata jajca iz baterijske reje

Ljubljana, 6. 8. 2018

V ponedeljek, 26. 3. 2018 ob 11h smo Društvo za zaščito živali Ljubljana in Zavod Danes je nov dan pričeli s kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje iz polic največjih trgovcev v Sloveniji. Osnovni cilj kampanje je bilo zbrati vsaj 5000 podpisov peticije in jih nato predati slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju.

 Do vključno 12. 4. 2018 smo zbrali zavidljivih 13.496 podpisov peticije, s katerimi smo nato naslovili vodstva trgovskih verig MERCATOR d.d., SPAR SLOVENIJA trgovsko podjetje d.o.o., ENGROTUŠ d.o.o., JAGROS d.o.o. (Trgovine Jager), EUROSPIN EKO d.o.o. in RUDNIDIS trgovina, d.o.o. (E.Leclerc).

 V dobrih treh mesecih smo končno zbrali vse odzive in z navdušenjem sporočamo, da se k (postopni) odpravi jajc iz baterijske reje iz svoje ponudbe zavezujeta trgovski verigi E.Leclerc in Eurospin!

 Iz trgovske verige Eurospin sporočajo:

Ker je mnenje in zaupanje naših strank za nas zelo pomembno, smo vedno pripravljeni prisluhniti predlogom in se zavzemamo za izboljšave, tako na izdelkih, kot tudi pri storitvah.

Obveščamo vas,  da bomo v roku dveh mesecev (do koncu avgusta 2018, op. a.), jajca iz baterijske reje zamenjali z jajci iz talne reje.

Tudi v nekaterih izdelkih, ki nosijo našo blagovno znamko, smo že zamenjali jajca iz baterijske reje z jajci iz talne reje, ampak je, glede na obširnost asortimana in drugih razlogov, postopek bolj zapleten in dolgotrajen.

V podjetju Eurospin stremimo k upoštevanju želja kupcev, predvsem pa k odgovornemu poslovanju.

 Iz trgovske verige E.Leclerc sporočajo:

Skupina E.Leclerc se zavezuje, da bo do leta 2020 opustila prodajo jajc kokoši iz baterijske reje, ki jih prodaja pod svojo blagovno znamko. Za celoten oddelek jajc pa se k istemu zavezuje do leta 2025, upoštevajoč ritem prilagajanja proizvajalcev. Skupina se tudi zavezuje, da bo do leta 2025 prekinila uporabo jajc kokoši iz baterijske reje v sestavinah vseh živilskih izdelkov (omake, slaščice, pripravljene jedi, …).

 Zavrnilno sta se na peticijo odzvali trgovski verigi Mercator in Spar, medtem ko se trgovski verigi Tuš in Jager na naš poziv kljub vztrajnim prizadevanjem niti nista odzvali.

 Iz trgovske verige Spar sporočajo:

Spoštovani,

v Sparu Slovenija podpiramo vsa prizadevanja za trajnostno sonaravni razvoj in v tem okviru tudi razmislek o potrošnji jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic. Našim kupcem omogočamo nakup le svežih slovenskih jajc iz kmetij, pri čemer jajca baterijske reje v ponudbi vztrajno postopoma odpravljamo in uvajamo vse več jajc drugih vrst reje, kot so jajca ekološke reje, proste reje in hlevske reje. Kupec se tako med našo široko ponudbo jajc sam odloči, katera bo izbral.

Predlagamo vam, da peticijo naslovite na prave naslovnike – dobavitelje oziroma gojitelje kokoši, ki pa bi jim bilo potrebno obenem tudi pomagati k čim hitrejši opustitvi baterijskega načina reje in pri prehodu na drugačen način reje. Zato vaš predlog k srečanju in predaji peticije vljudno zavračamo.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.

 Iz trgovske verige Mercator pa nenazadnje sporočajo:

Spoštovani!

Seznanjeni smo z vašimi prizadevanji in podrobno spremljamo tudi strokovno razpravo na to temo. Tozadevno ocenjujemo, da mora tovrstna razprava še naprej potekati v strokovnih in nadzornih krogih, seveda s participacijo vse zainteresirane javnosti, torej tudi nevladnih organizacij in kupcev. Ob tem dodajamo, da se strinjamo z izjavami ga. Ksenije Vesenjak Kutlačić iz sobotnega Objektiva v Dnevniku v zvezi s podpisovanjem peticij(e) (da podpisovanje peticij ni dovolj, op. a.).

Z veseljem se osebno odzovem vaši pobudi za izmenjavo stališč in predlagam, da uskladimo termin našega srečanja. Z veseljem se tudi oglasim neposredno v vaših prostorih.

Vnaprej se vam zahvaljujem za razumevanje.

Iztok Verdnik

Z g. Verdnikom smo želeli uskladiti predlagano srečanje, vendar smo po naknadnem telefonskem pogovoru ugotovili, da se vodstvo trgovske verige pravzaprav ni pripravljeno pogovarjati samo z nami (niti uradno sprejeti peticije), bi pa se udeležilo potencialne širše, sistemske razprave z vsemi deležniki, tj. tudi s proizvajalci in vlado.

 Do današnjega dne smo zbrali 13.731 podpisov peticije. S tem zaključujemo našo peticijo za odpravo jajc iz baterijske reje iz polic glavnih trgovcev v Sloveniji. Vsem podpisnikom in drugim podpornikom se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in podporo, zaradi katere je naša akcija presegla cilj in dosegla celotno Slovenijo. Prav zaradi legitimnosti naših prizadevanj, ki jo izkazuje tolikšna podpora, pa napovedujemo, da bomo z akcijo nadaljevali na sistemski ravni s pozivom novi ministrici oz. novemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ureditev zakonodajne prepovedi baterijske reje kokoši v Sloveniji po vzoru Avstrije in Nemčije v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki.

 Informacije o reji kokoši nesnic in o naši akciji lahko še naprej spremljate na blogu (blog.imasjajca.si) in na naših spletnih kanalih.

 Ni vseeno, kako živijo kokoši nesnice. Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, pa je vsekakor skrajni čas, da odločno rečemo NE vsaj baterijski reji. To je prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja naših kokoši, ki ga zagotovo lahko naredimo že danes.

 www.imasjajca.si

 Kontakt:

Nina Bakovnik, Društvo za zaščito živali Ljubljana

info@dzzz.si

facebook.com/dzzz.si

imasjajca.si

blog.imasjajca.si

M: 041 940 921

[imasjajca]

V Angliji se krepi trend posvajanja “odsluženih” kokoši nesnic iz industrijskega kmetijstva

Tudi v Angliji med prebivalstvom močno narašča skrb za dobrobit rejnih živali in vse več potrošnikov dandanes poleg visoke kakovosti hrane zahteva tudi visoko raven dobrobiti živali. Iz tega razloga je trenutno že več kot polovica vseh kokoši nesnic v državi rejena v prosti reji! Britanski sklad za dobrobit kokoši že dlje časa izvaja projekt posvajanja “odsluženih” kokoši nesnic iz industrijskega kmetijstva, v okviru katerega sodeluje z rejci in njihove kokoške, ki za njih niso več uporabne, posreduje zainteresiranim posvojiteljem. Do sedaj jim je uspelo najti nov dom za kar 629.289 kokoši nesnic!

Več na tej povezavi.

[imasjajca]

Prvi peticijo sprejel E.Leclerc

Danes smo peticijo s podpisi predali prvi trgovski verigi - podjetju Rudninis trgovina d.o.o. oz. trgovski verigi E.Leclerc.

Več v nadaljevanju akcije!

16. april 2018

G. Fikret Gerzić, Rudninis trgovina d.o.o.

Maša Cerjak Kastelic in Nina Bakovnik, Društvo za zaščito živali Ljubljana

[imasjajca]

Baterijska reja kokoši nesnic v Sloveniji in v Evropi

Leta 2016 smo v Sloveniji proizvedli 387 milijonov jajc, kar je bila druga največja količina proizvedenih jajc v državi od leta 1991. Trg jajc v Sloveniji je ocenjen na 38 milijonov EUR (po cenah proizvajalcev), okrog 60% vseh jajc pa prihaja iz sistemov obogatenih kletk oz. baterijske reje.

Obogatitev pri teh vrstah kletk pomeni, da vsaki kokoši pripada vsaj 750cm2 prostora. To pomeni, da lahko na 1m2 biva 13 kokoši, vendar pa mora prostor zagotoviti še gnezdo za nesenje jajc, nastilj, ki omogoča kljuvanje in brskanje, in gredi v dolžini najmanj 15cm na kokoš. Predhodna, neobogatena oblika kletk v sistemih baterijske reje kokoši nesnic je zagotavljala najmanj 550cm2 prostora za vsako kokoš, kar pomeni, da je na 1m2 lahko bivalo 18 kokoši.

Slika: Opremljena kletka za srednje veliko skupino kokoši (18) z lesenimi gredami. Z namenom zagotovitve pogoja minimalne dolžine gredi na kokoš je ena gred postavljena pravokotno na ostale (vir: www.LayWell.eu)

Vendar pa je Svet EU z Direktivo 1999/74/EC na ravni EU prepovedal nadaljnjo uporabo neobogatenih kletk za rejo kokoši od 1. januarja 2012, predpisal minimalne standarde za zaščito kokoši nesnic in sprejel določila glede reje v obogatenih kletkah in glede alternativnih sistemov reje. Direktiva za alternativne sisteme reje dovoljuje maksimalno 9 kokoši nesnic na 1m2 uporabne površine, kokoši pa morajo imeti možnost prostega gibanja med različnimi nivoji in/ali dostop do odprtega prostora.

Slika: Prerez enotirnega sistema reje brez kletk (vir: www.LayWell.eu)

Direktiva je prav tako obvezala Evropsko komisijo, da pripravi poročilo na podlagi znanstvenih mnenj o “patoloških, zootehniških, psiholoških in etoloških vidikih” različnih sistemov reje kokoši nesnic ter njihovega vpliva na okoljske in zdravstvene težave.

Evropska komisija je v svojem poročilu poudarila, da je dobrobit živali močno odvisna tako od zdravja živali kot tudi od njihove zmožnosti, da se vedejo tako, kot je za njihovo vrsto naravno značilno, ob tem pa je zaključila, da na zdravje kokoši nesnic v katerem koli sistemu reje vpliva in se zato temu lahko tudi prilagaja skupek “okoljskih faktorjev, sistemov upravljanja in higienskih ukrepov”. To pomeni, da tveganje gripe ne more biti edini argument v korist kateregakoli sistema reje z uporabo kletk.

V analizi je Evropska komisija na podlagi znanstvenih ugotovitev poročala, da so pomembni vidiki dobrobiti kokoši nesnic gnezdenje, pitje, hranjenje, iskanje in nabiranje hrane, kopanje v prašnih kopelih, počivanje ponoči in sedenje na gredeh. Kakršenkoli sistem namestitve in reje kokoši nesnic, bodisi sistem obogatenih kletk bodisi alternativni sistem, bi moral zagotoviti dovolj prostora za vsako kokoš, da ta lahko zadovoljuje in izraža navedeno naravno obnašanje. Torej, ne glede na to da je mogoče trditi, da so sistemi obogatenih kletk za kokoši varnejši, ker zmanjšujejo tveganje za kanibalizem, nevarno kljuvanje perja in zlome kosti, je očitno, da v tako gosto naseljenih kletkah kokoši ne morejo zadovoljiti večine svojih naravnih potreb. Še več, Evropska komisija je v poročilu zapisala, da “če kokoši ne morejo zadovoljiti teh prioritetnih potreb, se to lahko odrazi v občutnih frustracijah, deprivaciji ali poškodbah, ki bi bile škodljive za njihovo zdravje in dobrobit.

Torej, kako gre danes kokošim nesnicam v Evropi?

V Evropi je okrog 385 milijonov kokoši nesnic. V skladu s poročilom EU Odbora za skupno organizacijo kmetijskih trgov za leto 2016 je vsaj 55.9% oz. 215 milijonov teh kokoši rejenih v obogatenih kletkah, 25.6% v hlevih oz. v talni reji, 13.9% v prosti reji in 4.5% na ekoloških kmetijah.

Francija je daleč največja proizvajalka jajc v Evropi in doprinese okrog 13% k celotni evropski proizvodnji jajc. Več kot dve tretjini francoskih kokoši nesnic, tj. 33.5 milijonov ptic, je rejenih v obogatenih kletkah. Vendar pa ima hkrati država samo 377 proizvajalcev jajc iz obogatene baterijske reje. Noro si je predstavljati, za kakšne velikosti proizvodnih obratov gre, kako visoka mora biti koncentracija kokoši v teh obratih in kakšno tržno in pogajalsko moč imajo pravzaprav v rokah ti proizvajalci. A po tem, ko je L214 Združenje za dobrobit živali javnosti predvajalo skrivne posnetke iz enega od produkcijskih obratov, so veliki francoski trgovci – Carrefour, Inermarche, Netto – izkoristili priložnost potrošniškega sentimenta in sledili vzoru nemških trgovskih verig (Lidl, Aldi, Metro), tako da so se zavezali prenehanju prodaje jajc iz obogatene baterijske reje do leta 2025. Gibanju so se pridružila tudi velika gostinska podjetje v Franciji (Sodexo, Compass in Elior) in francoska hotelska veriga Accor (Sofitel, Novotel, Mercure, Ibis).

Vir: http://www.lafranceagricole.fr/r/Publie/FA/p1/Infographies/Web/2016-10-03/Agreste_volailles_03102016.pdf

Nemčija, na drugi strani, se ponaša z največjim številom kokoši nesnic v Evropi (52.5 milijona ptic), a je proizvodnja v državi precej nižja kot v Franciji na račun razširjene uporabe alternativnih, manj intenzivnih rejnih sistemov. Leta 2007 je Nemčija prepovedala dotedanjo uporabo kletk za rejo kokoši in omogočila zgolj uporabo alternativnih sistemov, kot so talna reja, prosta reja in ekološka reja, ter mala reja v kletkah, ki je mogoče zgolj za jate, manjše od 6000 ptic, in pri kateri so kletke visoke 2m. To je povzročilo dramatično spremembo v zgolj 10 letih – od 80% reje v baterijah v letu 2003 do 10% v letu 2014. Poleg tega bo tudi mala reja v kletkah v Nemčiji v celoti odpravljena do leta 2025.

Glede na pomembnost in vpliv nemškega gospodarstva na EU in globalne trge se višji standard dobrobiti živali s strani nemških podjetij preliva tudi v druge države. Tako tudi Hofer Slovenija, kot del verige Aldi South Group ponuja zgolj jajca iz ekološke, proste in talne reje. Aldi Nord Group, ki posluje v drugih državah, kot sta Poljska in Španija (ki sta med top 5 proizvajalk jajc v EU in se še močno zanašata na baterijsko rejo kokoši nesnic), se je zavezal, da bo globalno prenehal prodajati jajca iz baterijske reje do leta 2015. Lidl Slovenija je prenehal s prodajo jajc iz baterijske reje julija 2017. Podjetje Metro Group je prav tako že razglasilo načrte za zagotovitev prodaje jajc in jajčnih izdelkov iz alternativnih sistemov reje do leta 2022.

Eden bolj pogostih argumentov v prid reji v obogatenih kletkah je, da je tveganje nevarnega kljuvanja in kanibalizma manjše kot pri alternativnih sistemih rej, razen če so kljuni kokoši prirezani. Oziroma, da se ta tveganja bistveno povečujejo z rastjo števila ptic, ki istočasno živijo v talni reji in drugih alternativnih sistemih reje.

Vir: https://www.ciwf.org.uk/media/3818841/laying-hen-case-study-austria.pdf

Vendar pa primer Avstrije dokazuje nasprotno. V zgodnjih 90-ih, ko se je povpraševanje po jajcih iz alternativnih sistemov reje kokoši povečalo, so se proizvajalci znašli pred moralno in poslovno dilemo: prirezovanje kljunov je travmatično tako za živali kot za delavce na farmah, hkrati pa tudi ni poceni. Potrošniki so pritiskali za boljše prakse dobrobiti živali in podjetja so se morala prilagoditi hitro. Vzpostavil se je mediacijski postopek, v katerem so sodelovali predstavniki rejcev, rejnih podjetij, znanstvenikov, pakirnih podjetij, telesa za certificiranje in skupin za zaščito živali. Sodelujoči so se dogovorili za načrt odprave prirezovanja kljunov. V času poteka postopka mediacije so bili proizvajalci jajc poučeni, da prirezovanje kljunov ni tako neškodljivo kot krajšanje nohtov pri človeku, ter da se razvoj patološkega obnašanja pri pticah lahko zameji s prilagoditvijo drugih faktorjev, kot npr. nastanitvijo kompatibilnih ptic skupaj v prostore, oblikovane na način, ki podpira naravno obnašanje ptic, z grajenjem pozitivnega odnosa med pticami in ljudmi ter z zagotavljanjem upravljanja obratov na visoki ravni. Tovrsten integriran pristop omogoča, da se obrati prilagodijo iz eno-nivojskih na več-nivojske z relativno večjim številom ptic. Neobogatene kletke so v Avstriji postale prepovedane v letu 2009, medtem ko bodo obogatene kletke, ki ostajajo (okrog 130 tisoč ptic na 13 kmetijah), odpravljene do leta 2020.

Z vidika obsega in jat je Slovenija v skupini najmanjših evropskih proizvajalk jajc (okrog 20,4 ton v letu 2016), skupaj s Ciprom, Estonijo in Hrvaško. Vendar pa je po strukturi reje Slovenija precej podobna Italiji, ki pripada top 6 EU proizvajalkam jajc (840 tisoč ton v letu 2016). Italija je bila v letu 2014 za kršitev prepovedi reje v klasičnih baterijah tudi obsojena s strani Sodišča EU. Ozaveščenost potrošnikov pa se premika na boljše. Podjetje Camst, eno največjih italijanskih dobaviteljev hrane in pijače, je že oznanilo zavezo, da bo prenehalo uporabljati jajca iz baterijske reje do leta 2022.

Vsak drugi proizvajalec v Sloveniji uporablja alternativne sisteme reje kokoši nesnic. Najbolj pogost alternativni system reje v Sloveniji je talna reja (63 proizvajalcev), sledi mu prosta reja (27 proizvajalcev) ter nato ekološka reja (18 proizvajalcev). Na drugi strani kar 60% vseh jajc na trgu še vedno prihaja iz reje v obogatenih kletkah (53 proizvajalcev), v katerih živi kar 688 tisoč ptic. Koncentracija je osupljiva, zlasti glede na to, da 5 največjih proizvajalcev jajc v obogateni baterijski reji obvladuje kar 78% celotnega trga jajc v Sloveniji.

Slovenija, aktiviraj se!

Slovenija ima nekatere najbolj iskane prednosti v jajčni industriji na svetu:

relativno kratke distribucijske poti, ki omogočajo hiter odziv in fleksibilnost pri zagotavljanju potreb na trgu;

posebej sveži proizvodi na voljo na trgovskih policah;

40% proizvajalcev jajc prodaja neposredno (20% je povprečje EU);

rejci poznajo svoje stranke in stranke cenijo njihov produkt;

neregistrirana proizvodnja in prodaja nista zaželeni;

vodilni proizvajalci na trgu že lahko dosegajo EU povprečje v ceni jajc iz talne oz. hlevske reje.

Poleg tega glede na statistične podatke kar eno tretjino površine v Sloveniji pokrivajo travniki in pašniki. Prehod iz baterijske reje v prosto rejo ali talno rejo tako niti ne bi odvzel potrebne zemlje od drugih, bolj donosnih priložnosti. Na ta način se zdi Slovenija idealno pripravljena za odpravo baterijske reje.

Torej, kako lahko to dosežemo?

Avtorica: Tamara Kovačević

Viri:

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:52007DC0865

http://www.boljsi-svet.si/projekt/izpolnjena-zaveza-le-se-jajca-najmanj-s-standardom-hlevske-reje

http://www.camst.it/responsabilita-sociale/benessere-animale

http://www.lafranceagricole.fr/r/Publie/FA/p1/Infographies/Web/2016-10-03/Agreste_volailles_03102016.pdf/

http://www.lawyersforanimalprotection.eu/2014/06/02/laying-hens-italy-is-condemned-by-the-eu-court-of-justice-for-infringement

http://www.lemonde.fr/biodiversite/article/2017/01/09/l-industrie-alimentaire-se-detourne-massivement-des-ufs-de-poules-en-cage_5059785_1652692.html

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Kakovost/oznacevanje_jajc.pdf

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/SKP/STRATEGIJA_12_6_2014.pdf

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/jajca_in_perutninsko_meso

http://www.stat.si/StatWeb

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/REGISTRI_IN_OBRAZCI/Dobrobit_zivali/REGISTER-nesnice-objava-2017-01-10.pdf

https://circabc.europa.eu/d/d/workspace/SpacesStore/18f7766e-e9a9-46a4-bbec-94d4c181183f/23.11.2017_eggs_Circa.pdf

[imasjajca]

Kokoši so kompleksna in fascinantna bitja

Ali ste vedeli, da so kokoši v jati med seboj zelo povezane?

[imasjajca]

Akciji se pridružuje tudi Društvo prijateljev agrarne ekonomike

Oglejte si pismo podpore Društva prijateljev agrarne ekonomike iz Beltincev naši kampanji za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev v Sloveniji.

Skupaj smo močnejši!

DPAE je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, ki vključuje in povezuje članstvo na strokovno-znanstveni podlagi, in sicer na področjih kmetijstva, razvoja podeželja in širše v RS. Namen društva je povezovanje članov s podobnimi osebnimi in strokovnimi interesi, ki delujejo na teh področjih.

Društvo že peto leto deluje v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Skozi vse leto DPAE spodbuja in ozavešča svoje člane ter širšo javnost o prehranski samooskrbi in pridelavi, ter o tekoči problematiki na področju kmetijstva in širše. V zadnjih letih posvečamo pozornost predvsem spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področju pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe v RS. Več o nalogah in delu DPAE si lahko preberete na naši spletni strani: www.dpae.si.

V današnjem času je zelo pomembno, kako živali živijo, se počutijo ter prehranjujejo. Kokoši nesnice so ene izmed teh živali, saj jih potrebujemo, da znesejo oz. dajo jajca za zadovoljitev naših prehranskih potreb in samooskrbe v RS. Ker se poraba jajc povišuje je zelo pomembo, da vemo od kod prihajajo v naše gospodinjstvo. Največ jajc, ki so pridelane v baterijski reji, niso ugodne za kokoši nesnice. Zato je zelo pomembno, da se baterijska reja ukine in s tem omogoči kokoši nesnicam prostor gibanja, da se lahko kokoši normalno razvijajo, obnašajo in s tem sodobno živijo, se prehranjujejo ipd. Ni pomembna masovna proizvodnja jajc, ampak dobrobit kokoši (nesnic). V primerjavi z drugimi oblikami reje, baterijska reja ne ustreza in ne zadovoljuje potrebe kokoši, saj bivanje v kletki s 13 kokoši na 1m2 ni sprejemljivo. Kokoši si zaradi nošenja jajc ne zaslužijo živeti v omejenih prostorih, ki ne ustrezajo njihovim potrebam. 

Zato se z velikim veseljem in optimizmom pridružujemo kampanji za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev v Sloveniji – IMAŠ JAJCA? RECI NE BATERIJSKI REJI!

Z omenjeno kampanjo se strinjamo, saj želimo rejce spodbuditi, da preidejo na ugodno bolj zdravo rejo (rejo na prostem – ekološko rejo) in s tem omogočijo sodobno življenje kokoši nesnicam. Po drugi strani pa želimo spodbuditi potrošnike, da postopoma spremenijo njihove prehranjevalne navade in bodo bolj pogosto posegali po jajcih, ki so pridelana na zdrav – ekološki način.

Pripravila: Katja Marič, ekon.                                                                                 Odobril: Silvo Pozderec mag., Predsednik DPAE

[imasjajca]

Ekološko kmetovanje in baterijska reja

Intervju z Anamarijo Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

V iskanju strokovnega mnenja glede prednosti ekološkega kmetovanja, predvsem ekološke reje kokoši nesnic, smo obiskali Inštitut za trajnostni razvoj, ki ima sedež v Ljubljani in je bil ustanovljen pred 21 leti. Pogovarjali smo se z dr. Anamarijo Slabe, diplomirano agronomko in doktorico znanosti, ki je bila ena prvih Slovenk, ki so teoretično in praktično znanje s področja ekološkega kmetovanja pridobile v tujini, kjer je pridobila tudi naziv svetovalke specialistke za ekološko kmetijstvo po avstrijskem zveznem programu.

Kakšna je vloga Inštituta za trajnostni razvoj (ITR) v slovenskem kmetijskem prostoru in zakaj se zavzemate za ekološko kmetovanje?

Poslanstvo Inštituta za trajnostni razvoj, ki je neprofitni zavod in ima status organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja,  je predvsem podpora razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji.  Začeli smo, ko pri nas na tem področju ni obstajalo še nič, le bio-kmetije, ki pa kot take niso mogle nastopati na trgu. Najprej smo napisali standarde po vzoru velikih združenj v Avstriji, Nemčiji in Italiji ter IFOAM (Mednarodna zveza  gibanj za  ekološko kmetijstvo). Ustanovili smo prvo združenje ekoloških kmetov Slovenije, organizirali kontrole ekološkega kmetovanja in s tem povezano podelitev certifikatov. Kasneje smo 9 let izvajali program preusnerjanja v ekološko kmetijstvo v z MOL. Do nedavnega smo se tudi veliko ukvarjali z ozaveščanjem in  izobraževanjem kmetov. V letu 2015 smo izvajali celodnevna usposabljanja za ekološke kmete po celi Sloveniji, v katera je bilo vključenih 3.200 kmetov na 48 lokacijah. Inštitut je vseskozi vključen v nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte in izvaja med drugim kampanje ozaveščanja o tveganjih in nevarnostih v kmetijstvu (npr. o gensko spremenjenih organizmih, pesticidih …).  Od l. 2011 izvajamo tudi program Šolski ekovrtovi, s katerim osveščamo mlade generacije o prednostih ekološkega kmetovanja za žival, kmeta, okolje in ljudi, ki živalske proizvode uživajo. Za ekološko kmetovanje se zavzemamo zato, ker sedanji način pridelave hrane in reje živali uničuje našo osnovo za življenje, tj. zemljo, vodo in zrak in vsekakor ni način, ki bi vodil v dobro prihodnost.

V čem je pomembnost ekološkega kmetovanja oz. ekološke reje kokoši nesnic?

Ekološko kmetijstvo je trenutno najbolj trajnostna kmetijska praksa, ki zagotavlja pridelavo visoko kakovostne hrane. V njem ni dovoljena uporaba kemikalij, regulatorjev rasti, ni izpustov v vode, ni vpliva na zdravje ljudi zaradi ostankov npr. veterinarskih zdravil in pesticidov. Ekološki kmet, v skladu z Uredbo EU o ekološkem načinu pridelovanja in ustreznem označevanju kmetijskih pridelkov oz. živil, uporablja le ekološko krmo in organska gnojila ter si prizadeva za celosten koncept kmetijskega gospodarjenja. Ekološka reja temelji na spoštovanju živali kot čutečih živih bitij, zato se naravne potrebe posameznih živalskih vrst v največji možni meri upoštevajo. Pomembnost ekološkega kmetovanja, na primeru ekološke reje kokoši nesnic, se kaže v tem, da živijo kokoši nesnice, v tej obliki reje, kar se da dostojno življenje, brez nepotrebnega trpljenja, da imajo tovrstni živalski izdelki visoko zdravstveno in prehransko vrednost, da je prepovedana uporaba gensko spremenjena krma, ki je tveganje za človeško zdravje. Prednost eko živil, ki izvirajo iz ekološkega kmetovanja, pa je prav tako njihova okusnost  in visoka ekološka vrednost, saj ekološke kmetije pazljivo ravnajo z naravnimi viri. O vitalnosti eko živil se lahko sami prepričamo, ko opazimo, da se sveža  ekozelenjava v domačem hladilniku pogosto ohrani dalj časa.

Kakšno je vaše stališče glede različnih vrst reje kokoši nesnic pri nas in po svetu?

Baterijska reja kokoši nesnic, ki jo poznamo pri nas in po svetu, je gotovo najmanj primerna oblika te vrste, saj je v popolnem neskladju z naravnimi potrebami živali. Četudi so se z uveljavitvijo direktive št. 1997/74/ES, dne  01.01.2012, na področju Evropske unije pogoji bivanja za kokoši nesnice nekoliko izboljšale (obogatene kletke), se še vedno ne dosega standard, ki ga kokoši dejansko potrebujejo. Menim, da bi se bilo potrebno na veliko izogniti jajcem iz baterijske reje, saj ta reja pomeni za živali nedostojno življenje, velik stres, za ljudi pa, prek uživanja živalskih proizvodov, neugoden vpliv na zdravje in obremenitev okolja. Poleg tega je v okviru intenzivne industrijske reje kokoši nesnic, dokazano npr. v ZDA, prisoten tudi kanibalizem, ko se hrani kokošim nesnic primeša krmni dodatek živalskega izvora (“neuporabni” piščanci moškega spola). Da tovrstna manipulacija z živalmi ne vodi v pravo smer, smo bili priča ob izbruhu “bolezni norih krav”, ki je imela vzrok v podobni praksi.

Kakšna je posebnost/prednost ekološkega načina reje za žival, kmeta, potrošnika?

V ekološkem kmetijstvu je treba živali krmiti z zanje primerno hrano, jim nuditi življenjske razmere, čim bolj podobne tistim, ki jih imajo sorodne vrste v svojem naravnem okolju. To na primeru koši nesnic pomeni, da imajo dovolj prostora za gibanje v hlevu in sicer najmanj 1 m2 za štiri kokoši, da se podnevi lahko gibljejo na prostem ter da imajo ekološko krmo na pašniku. Poleg tega potrebujejo peščene kopeli, s katerimi se očistij,  ter prostor za gnezdenje. Pomembno je tudi, kako je zgrajeno njihovo zavetje, da imajo nameščene grede, na katerih lahko sedijo oz. ponoči spijo, kot to storijo divje kokoši na drevesih. Takšna reja živalim omogoča dostojno življenje, s čim manj trpljenja. Posledično ta način reje ohranja zdravje kokoši nesnic, preventivno in kurativno zdravljenje ni potrebno. To za kmeta pomeni manj težav pri prireji in manj stroškov, za potrošnika pa jeprednost v tem, da zaužije živalski izdelek brez obilice stresnih hormonov ter preostankov zdravil in kemijskih dodatkov krme. V primeru, da je potrošnik ozaveščen ne samo o zdravstvenem, temveč tudi o etičnem in okolijskem vidiku ekološke reje, mu bo nakup živil iz ekološke reje dal tudi moralno zadoščenje in občutek, da prispeva k boljšemu jutri za ljudi, živali in Zemljo.

Menite, da so potrošniki dovolj ozaveščeni o (ne)ekološkem kmetovanju in posledicah za živali, okolje in ljudi? Če ne, katere informacije bi potrebovali zato?

Po ozaveščenosti slovenskih potrošnikov se nahajamo nekje na sredini evropske lestvice. Ozaveščenost in potrošnja jajc iz ekološke reje pa se od države do države zelo razlikuje. Švedi in Danci sodijo trenutno med najbolj ozaveščene; dobro poznajo razliko med ekološkim in konvencionalnim kmetovanjem, in pogosteje posegajo po ekološki hrani, zlasti tisti, ki imajo otroke. Danci so na primer največji potrošniki ekološko pridelane hrane, ki so jo uvedli domala v vseh osnovnih in srednjih šolah. Pri jajcih iz baterijske reje so za potrošnike, ki jim v prvi vrsti gre za uživanje varne in zdrave hrane, predvsem pomembni podatki, da so kokoši nesnice, zaradi stresa, ki je pogojen z nenaravnim življenjem, bolj dovzetne za bolezni, zaradi česar jim masovno in preventivno dodajajo antibiotike in kokcidiostatike.

Menite, da bi boljša ozaveščenost potrošnikov spremenila navade glede kupovanja jajc iz baterijske reje?

Gotovo. Če ljudje razumejo, da so jajca iz baterijske reje manj kvalitetna in manj zdrava in da je tak način reje tudi bolj obremenilen za okolje, bodo bolj motivirani za to, da kupujejo jajca iz reje, ki je živalim bolj prijazna. Ozaveščenost je tista, ki nam daje možnost izbire. Poleg tega je smiselno potrošnikom približati tudi dejstvo, da obstajajo alternative jajcu, kot sta na primer laneno seme ali čičerika (če jajca uporabljamo kot vezivo), s katerimi lahko nadomestimo jajca v številnih receptih. Menim, da je nujno, da so ljudje ozaveščeni o tem, kakšni vplivi in v kakšni obliki nas le-ti obdajajo (npr. sevanje elektronskih naprav, industrijska reja živali…) ter katerim se lahko, na kakšen način, izogibamo (naprave z manj sevanja/ kokoši iz ekološke reje…). Saj smo vsi tudi ozaveščeni o negativnih posledicah kajenja in pitja alkohola in se tako lahko po svobodni volji odločamo, kako bomo glede tega ravnali. Enako bi morali biti informirani o posledicah uživanja jajc in drugih proizvodov iz različnih vrst reje.

Kje vidite nujne spremembe glede slovenskega kmetijstva? Katere in zakaj?

Kot nujne spremembe v slovenskem kmetijstvu bi izpostavila dve stvari. Prvič, da se s strani javnih inštitucij, predvsem tistih, ki delajo z davkoplačevalskim denarjem, prebivalce Slovenije ozavešča o tem, kaj in kakšna je zdrava prehrana. Pri tem bi znatno pomagale kampanje ozaveščanja na državni ravni, ki bi morale vsebovati podatke, ki slonijo na zadnjih izsledkih stroke. Samo, če imajo potrošniki verodostojne informacije, ki temeljijo na aktualnih raziskavah in analizah, se lahko svobodno odločajo o tem, kakšno in katero hrano privoščijo sebi in svojim najdražjim. Generalna politika bi se morala obrniti v smer podpore ekološkemu kmetijstvu, ne pa ustrezati predvsem željam in potrebam industrije. Drugič pa se mora spremeniti kmetijska politika, v tej smeri, da kmetje, ki si želijo preiti na ekološko kmetovanje, dobijo več spodbude ter ugodnosti, ki pomenijo motivacijo za prehod, ki pa ni povsem brez težav, saj mora kmet npr. voditi določene evidence in prilagoditi pridelavo oziroma. rejo. Naše kmetijstvo mora, če se želi Slovenija šteti med ozaveščene in napredne države, truditi za zagotavljanje dobre hrane in ohranjanje čistega okolja, in upoštevati načela trajnostnega razvoja.

Menite, da obstajajo moralno etične implikacije v zvezi z neekološkim kmetovanjem in tako tudi z baterijsko reje piščancev, ki povzroča več trpljenja in živalim omogoča manj dostojno življenje, kot ekološka reja?

Etičen vidik glede reje živali, in s tem tudi baterijske reje kokoši nesnic, je pomemben faktor, saj smo ljudje na tem področju postavili umetno ločnico. Rejnim živalim, v nasprotju z domačimi ljubljenčki, ne pripisujemo sposobnosti čutenja, jim ne priznavamo osnovnih potreb in jih oropamo dostojanstvenega življenja. To se ne zgodi brez posledic, saj je vse med seboj povezano. Tudi, če ne želimo vedeti in videti, kaj se dogaja s kokošmi nesnicami, katerih jajc kupujemo in uživamo, se ne moremo izogniti posledicam za nas, za naše zdravje, za počutje in zdravje naših otrok in za okolje, katerega neločljivi del smo. Če želimo kot človeštvo preživeti na Zemlji, se je potrebno soočiti z resnico in postati del rešitve problema. Etičen odnos do živali in njihovih proizvodov vpliva tudi na vzorec potrošnje; ali živalske izdelke uporabljamo spoštljivo, v razumnem obsegu (če jih uživamo), ali pa izdelke vidimo kot malo vredno blago, ki ga v neomejenih količinah lahko proizvajajo stroji - rejne živali. Ta pogled na rejne živali je nujno potrebno spremeniti.  Največ kar lahko naredimo je, da začnemo pri sebi, da se trudimo za ozaveščenost, za razumevanje, kaj se dogaja na področju rejnih živali in podpiramo ekološko kmetovanje, ekološke kmete, ekološko rejo in kupujemo jajca iz ekološke reje. Ne smemo pa  tudi pozabiti na to, da bodo naslednje generacije najbrž imele takšen odnos do živali in njihove reje, kot so se ga naučili od nas.

Pripravila: Staša Meleš, Društvo za zaščito živali Ljubljana

[imasjajca]

V naravi samice kokoši z mladiči prehodijo tudi 3 km na dan

Dobro počutje in zadovoljene potrebe živali se kažejo v obnašanju, ki je za to vrsto živali značilno. Pri prepoznavanju znakov dobrobiti domače kokoši nam lahko najbolj pomaga etogram oz. katalog obnašanja njenih divjih prednikov.

Divje kokoši (Gallus gallus) v naravi živijo v skupinah od 6 do 30 ptic, običajno z enim petelinom, ki skrbi za organizacijo in medsebojno razumevanje tropa. Njihovi glavni značilnosti sta opreznost in plahost, skupine pa počivališča zasedajo v oddaljenosti približno 60 metrov od sosednjih. Ker ne znajo dobro in visoko leteti, se prehranjujejo, gnezdijo in kopajo v pesku na tleh, počivajo pa na višjih legah, običajno v krošnjah dreves. Aktivne so v povprečju 16 ur na dan. Samice običajno bivajo na območju velikosti približno 1 hektara, samci pa na območju velikosti približno 5 hektarov. Samice imajo močan materinski nagon in z mladiči dnevno prehodijo tudi več kot 3 kilometre, zapustijo pa jih v 5-6 tednih.

Pokorn U. Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko, Ljubljana 2006

[imasjajca]

Kakšna jajca pravzaprav kupujemo v trgovinah?

Slovenci smo veliki porabniki jajc in naše nakupovalne odločitve močno vplivajo na ponudbo jajc na trgovskih policah. Po zadnjih dostopnih podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2016 v Sloveniji znesenih 387 mio jajc, kar je druga največja količina po letu 1991, poraba jajc na prebivalca pa je znašala kar 10,7 kg.

In kako je proizvedena večina jajc iz sodobne industrije? V Sloveniji večina teh jajc še vedno prihaja iz baterijske reje oz. reje v kletkah, ki je v primerjavi z alternativami iz hlevske, proste in ekološke reje kokošim najmanj prijazna, hkrati pa je ob zmanjševanju razlik v cenah danes že popolnoma nesprejemljiva. Prevladuje torej baterijska reja v obogatenih kletkah z 61%, sledi ji hlevska (talna) reja s 36%, malo pa je pašne (2%) in ekološke reje (1%). Pri baterijski reji kokoši živijo v majhnih kletkah ena ob drugi in v pomanjkanju prostora lahko zgolj vstajajo in se usedajo. V kletkah ostanejo celo življenje in nikoli niso izpuščene.

Baterijska reja je najbolj intenzivna oblika reje kokoši v smislu ekonomske učinkovitosti pridobivanja jajc. Kot v svoji raziskavi ugotavlja Pokorn (2006), ima tovrstna reja »veliko prednosti pred drugimi načini reje: jajca so čistejša, ker so kokoši ločene od svojih iztrebkov, največja je produktivnost dela (odprava nastilja in uvedba rešetk pomeni zmanjšano porabo delovne sile), najboljša je izkoriščenost hlevske površine (gostota naselitve je lahko večja), najmanj je težav z zajedavskimi boleznimi (avtomatsko odstranjevanje gnoja s tekočim trakom), najcenejša jajca in najmanjša poraba krme.« Vendar pa je istočasno intenzivnost reje močno vplivala na razmere, v katerih te živali živijo, zlasti z vidika omejenosti prostora in onemogočanja naravnega, za kokoši značilnega obnašanja. Pri tem velja izpostaviti predvsem, da se pri baterijski reji kokoši niti za valjenje jajc ne morejo umakniti v ločen prostor, kar je ena izmed njihovih osnovnih življenjskih potreb. V primerjavi z alternativnimi oblikami reje, baterijska reja najslabše zadovoljuje temeljne fiziološke potrebe kokoši in posledično se v takih razmerah kokoši tudi najslabše počutijo.

Več o jajcih in oblikah reje kokoši nesnic v zavihku O jajcih in reji kokoši nesnic.

(1) Pokorn U. Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko, Ljubljana 2006.

[imasjajca]

Imaš jajca? Reci NE baterijski reji!

V Društvu za zaščito živali Ljubljana smo danes uradno otvorili kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev v Sloveniji. V partnerstvu s kolektivom Danes je nov dan s pomočjo peticije pozivamo javnost k razmisleku o potrošnji jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic, ob zaključku pa bomo z zbranimi podpisi spodbudili slovenske trgovce, da jajca iz baterijske reje umaknejo s svojih polic. Naš cilj je zbrati vsaj 5000 podpisov peticije in jih nato predati slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo h konkretnim korakom za odpravo ponudbe jajc iz baterijske reje.

Preizkusite se v vlogi kokoši v baterijski reji, pridobite več informacij in se pridružite naši iniciativi!

Spremljajte nas v živo z novinarske konference, 26. 3. 2018 ob 11.00 v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana, ali si oglejte posnetek javne otvoritve kampanje za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev v Sloveniji: