140plus-vladars

[140plus-vladars]

Pojasnilo Policije glede obrazne prepoznave

Uvodoma je treba pojasniti, da policija ne uporablja sistema obrazne prepoznave, ki bi omogočal samodejno prepoznavo obrazov oziroma identifikacijo oseb na fotografijah, ki bi se uporabljala serijsko, npr. iz video nadzornih sistemov nameščenih na javnih mestih (npr. letališča, mimoidoči na pločniku, udeleženci nogometne tekme...). Policija   uporablja  programski  pripomoček,  ki s  pomočjo  biometričnih značilnosti  primerja  osebo  na  fotorobotu  ali sporni fotografiji (npr. fotografija  storilca  pri  vlomu...)  s fotografijami, ki jih ima policija shranjene.  Opisani sistem je v bistvu nadomestek za klasično ročno iskanje tropoznih  fotografij na podlagi opisa, ko so bile fotografije še shranjene v t.i. bobnu za hrambo fotografij. Programsko  orodje,  ki  ga trenutno uporablja policija, torej ni namenjeno samodejnemu  prepoznavanju  serije  fotografij (npr. mimoidočih, množice na nogometni  tekmi...)  in  ni povezano z zunanjimi viri za zajemanje takšnih fotografij  ali  video  posnetkov (npr. javne/situacijske kamere, kamere na cestnem omrežju, kamere na bankomatih, družbena omrežja...). Za ta namen policija uporablja programsko opremo oziroma spletni servis za primerjavo fotorobota oziroma fotografij, ki ga je razvilo podjetje CENT SI d.o.o. iz Celja, v informacijski sistem policije pa je bilo implementirano s pomočjo lastnih IT strokovnjakov. Sicer pa z omenjenim podjetjem nismo bili v stiku, niti ga oni niso želeli vzpostaviti. Prav tako policija trenutno ne predvideva širjenja ureditve obstoječega sistema prepoznave obrazov oziroma ne predvidevamo uvedbe sistema, ki bi omogočal serijske prepoznave obrazov.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

[140plus-vladars]

Pojasnilo glede “skupnih sej vlad” z drugimi državami

Pri skupnih zasedanjih Vlade RS z vlado druge države ne gre za skupne seje vlade, v notranje-pravnem pomenu besede, saj tega termina naša zakonodaja ne pozna, temveč gre za delovni obisk oziroma delovno srečanje predstavnikov slovenske vlade s predstavniki vlade druge države, pri čemer delegacijo poleg predsednika vlade praviloma sestavlja tudi večje število ministrov.  

Zakonska podlaga za tovrstne mednarodne aktivnosti je navedena v strategiji o zunanji politiki in v zakonu o zunanjih zadevah. Organizacija tovrstnih srečanj deluje na podlagi v diplomaciji uveljavljenih, običajnih praks. Srečanja vlad poznajo npr. tudi italijanska, francoska, nemška diplomacija…

Skupna seja vlad dveh držav je ena od možnih oblik mednarodnih, dvostranskih srečanj, ki jo vodita predsednika vlad ob prisotnosti ostalih/nekaterih članov vlade (ministrov). Praviloma en del zasedanja poteka v obliki ločenih bilateralnih srečanj predsednikov vlad oziroma posameznih resornih ministrov, drugi del pa v plenarnem formatu vseh sodelujočih. Pri tem, kot že pojasnjeno, ne gre za sejo vlade v smislu notranje pravne ureditve po 16. členu Zakona o vladi, temveč za sestanek vlad dveh držav, na katerem izmenjata stališča o določenih vprašanjih ter skleneta določene dogovore.

V primeru Srbije je obisk pomenil realizacijo petega skupnega srečanja predstavnikov Vlade Republike Slovenije ter Vlade Republike Srbije, ki je tokrat potekalo v Novem Sadu. Prvo srečanje je potekalo oktobra 2013 v Srbiji, drugo februarja 2015 v Sloveniji, tretje oktobra 2016 v Srbiji in četrto februarja 2018 v Sloveniji.

Obisk delegacije slovenske vlade pomeni nadaljevanje rednega in intenzivnega dialoga na visoki politični ravni ter pregled realizacije sprejetih dogovorov zadnjih srečanj delegacij.

Podobna srečanja so v preteklosti potekala oz so vzpostavljena tudi z:

Madžarsko, s katero - so do danes potekale trikrat, zadnje srečanje je bilo realizirano 22. 1. 2016.

Italijansko republiko, s katero je vzpostavljen t.i. koordinacijski odbor ministrov, ki ga vodita ministra za zunanje zadeve. Zadnje 6. zasedanje je potekalo 10. 10. 2017. Zasedanja potekajo na podlagi Memoranduma o sodelovanju med vladama obeh držav, podpisanega 14. 5. 2007 v Bruslju. Skupna seja pod vodstvom predsednikov vlad doslej ni bila organizirana.

Republiko Hrvaško, s katero je bila do sedaj organizirana ena skupna seja vlad 10. 6. 2005.

Z Republiko Avstrijo doslej ni bilo organizirane skupne seje vlad.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve glede sredstev EU za financiranje ukrepov, povezanih s področjem migracij

Ministrstvo za notranje zadeve se je leta 2015 prijavilo na dva projekta nujne pomoči - EMAS ISF in EMAS AMIF.  Prijavi sta bili odobreni v znesku 5.464.490 evrov za EMAS AMIF in 5.840.023,62 evra za EMAS ISF. Realizirana sredstva iz naslova projektov nujne pomoči AMIF in ISF so v letih 2016, 2017 in 2018 znašala 9,445 mio evrov (pred letom 2016 izrednih sredstev nismo prejeli).

Financiranje politik notranjih zadev EU v večletnem finančnem okviru 2014-2020 poteka prek Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklada za notranjo varnost (ISF). Na začetku perspektive je bilo Republiki Sloveniji za sklada AMIF in ISF dodeljeno dobrih 55 milijonov evrov. S spremembami so bila dodeljena dodatna sredstva, tako da skupna vrednost dodeljenih sredstev za sklada AMIF in ISF po trenutno veljavnih nacionalnih programih znaša 72.338.221 evrov, od tega je za AMIF namenjeno 20.635.879 evrov. Skupna realizacija skladov AMIF in ISF v obdobju 2014-2019 (realizacija na dan 16.4.2019) znaša dobrih 29,96 milijona evrov.

Na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je potekal 2. decembra 2019 v Bruslju, je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar posebej opozoril na breme, ki ga nosijo najbolj obremenjene države, tudi Slovenija. Pri tem gre tudi za finančne izdatke, ki nastajajo tudi na ravni lokalnih skupnosti. Sem ne sodijo le stroški, povezani z oskrbo migrantov in prosilcev, zagotavljanje materialnih pogojev za njihovo oskrbo in vodenje postopkov. Veliko stroškov je namreč nevidnih, nastajajo pa lokalnim skupnostim ob mejah, ki jih migranti prečkajo. Gre za stroške obnove poškodovane infrastrukture, komunalne stroške in podobno. To je za te skupnosti velik izziv, ki lahko negativno vpliva tudi na dojemanje problematike migracij. Zato je minister pozval Evropsko komisijo, naj to upošteva pri načrtovanju finančnih sredstev in naj zagotovi državam možnost, da ta sredstva tudi črpajo za ta namen.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo Ministrstva za finance glede davka na digitalne storitve

Intenzivno delo, povezano z iskanjem odgovorov na vprašanja, ki izhajajo iz digitalizacije in se nanašajo na davčno področje, poteka tako na mednarodni ravni v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj kot na ravni notranjega trga v okviru institucij Evropske unije. Konkretni predlogi za spremembo obstoječih standardov obdavčenja, ki bi učinkovito naslovili tudi vprašanja, povezana z obdavčitvijo poslovnih modelov in aktivnosti, ki izhajajo iz digitalizacije, naj bi bili pripravljeni do konca leta 2020.

Ministrstvo za finance vse aktivnosti intenzivno spremlja ter predloge proučuje. Prav tako spremlja in proučuje enostranske aktivnosti drugih jurisdikcij glede uvedbe nacionalnih davkov na digitalne storitve.

Skladno s predlogom Odbora za finance, ki vladi predlaga, da do 1. aprila 2020 v obravnavo državnemu zboru posreduje predlog zakona, s katerim bi s 1.  septembrom 2020 na območju Slovenije uvedli davek na digitalne storitve, je ministrstvo za finance že začelo z aktivnostmi, potrebnimi za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve. Aktivnosti so v zgodnji fazi, zato o podrobnostih v tem trenutku še ne moremo govoriti. V splošnem pa Ministrstvo za finance podpira takšne ukrepe, ki ne bodo povzročali nesorazmernih stroškov in prekomernega administrativnega bremena ter bodo imeli pozitiven učinek na javne finance v Sloveniji.

[140plus-vladars]

Odziv Slovenske policije glede aktivnosti samooklicanih skupin in t.i. vaških straž

Slovenska policija nasprotuje ustanavljanju samooklicanih skupin in t. i. vaških straž ter njihovih aktivnosti ob državni meji, kar je že večkrat javno poudarila, ker aktivnosti, ki jih izvajajo, predstavljajo določeno stopnjo varnostnih tveganj. Zato policija skladno z zakonom in pooblastili, z namenom pravočasnega preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in prekrškov, izvaja zakonsko opredeljene aktivnosti oziroma uradne postopke na območjih, kjer se nahajajo pripadniki omenjenih skupin. Policija uspešno opravlja uradne naloge z različnih področij javne varnosti, zato zanikamo in zavračamo vse njihove poskuse prikazovanja sodelovanja s policijo pri izvajanju uradnih nalog, tako na državni meji, kot v notranjosti države. Policija pri opravljanju zahtevne naloge varovanja državne meje veliko pozornosti namenja varnosti ljudi, ki živijo ob meji in vzpostavljanju partnerskega sodelovanja z občani v lokalni skupnosti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam ljudje zaupajo in se trudimo izpolniti njihova pričakovanja

[140plus-vladars]

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede pogojev za mlade družine

Glede na podatke o staranju prebivalstva in demografske projekcije v Sloveniji je podaljševanje delovne aktivnosti neobhodno, zato bo moral v prihodnje vsak posameznik ostati dlje aktiven. V aktivnosti moramo ohraniti tako mlade kot tudi starejše, pri čemer že sedanji pokojninski sistem vsebuje posebne bonuse za posameznike, ki so skrbeli za otroke (zniževanje starosti ob upokojitvi, predviden dodatni odmerni odstotek za vsakega otroka itd...). Velike družine so že danes upravičene do posameznih pravic in ugodnosti, nekatere pripadajo družinam z vsaj tremi otroki, nekatere pa tistim z vsaj štirimi. Izpostavljamo nekaj izmed njih:

Dodatek za veliko družino, ki ni vezan na dohodek družine (za veliko družino s tremi otroki dodatek znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov).

Pravica do pomoči pri nakupu vinjete.

Plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače v primeru štirih ali več otrok.

Nižja letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu.

Vračilo davka na motorna vozila.

Davčna olajšava za vzdrževanega družinskega člana.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor glede sežigalnice odpadkov

Na MOP smo 14. 2. 2019 pričeli s posvetom na Gospodarskem razstavišču, kjer smo govorili o prednostih in slabostih termične obdelave odpadkov. Študija glede termične obdelave odpadkov, izdelana v letu 2016, identificira potencialne slovenske naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov in analizira možnosti za sežig oziroma sosežig komunalnih odpadkov v njih. V študiji ocenjene obstoječe zmogljivosti za energetsko predelavo komunalnih odpadkov so večje od potreb, ki jih ima Slovenija glede na ocenjeno energetsko vrednost za energetsko predelavo razpoložljivih gorljivih frakcij komunalnih odpadkov. Za ocenjeno potrebno energetsko predelavo goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, je v Sloveniji dovolj potencialnih zmogljivosti v obratujoči sežigalnici odpadkov ter v obratujočih velikih kurilnih napravah in industrijskih pečeh, vendar teh potencialov zaradi različnih vzrokov, kot so ureditve prostorskih načrtov, pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj, tehničnih rešitev in družbene sprejemljivosti, v celoti ni mogoče izkoristiti hipoma.

Sistem termične obdelave odpadkov na Dunaju na primer ima dolgo zgodovino. Tam sežigalnice sobivajo z mestom. Sežigalnica v Simmeringu na primer, obdela okoli 200.000 ton mešanih odpadkov na leto in zagotavlja elektriko 25 tisoč dunajskim gospodinjstvom, še 50 tisočim pa gretje. Je ena izmed najsodobnejših in z največjim izkoristkom potencialne energije. Sežigalnica na Dunaju je dober primer prakse, kjer je javnost bila vključena skozi celoten proces.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Glasovanje na dopisnih sejah vlade

Glasovanje poteka v okviru informacijskega sistema vlade.

Informacijski sistem vlade (v nadaljevanju besedila: ISV) je nadgradnja splošno razširjenega informacijskega sistema za obdelavo dokumentarnega gradiva, zaokrožajo pa ga zbirka vladnih gradiv, zbirka sej in EU-portal. 

Zbirka sej omogoča celovito podporo pripravi, sklicu in zaključevanju sej delovnih teles vlade (obeh vladnih odborov in komisije za administrativne zadeve in imenovanja) ter vlade na rednih in dopisnih (elektronskih) sejah. Omogoča uvrščanje gradiva na sejo, pripravo dnevnega reda z dodajanjem in umikanjem točk ter spreminjanjem vrstnega reda, obveščanje o dnevnem redu in njegovih spremembah ter zaključevanje sej s samodejno izdelavo zapisnika. 

V primeru dopisne seje se glasovi za sprejem gradiva vlade in proti njemu, stališča in pojasnila, umiki glasu proti, zahteve za predhodno obravnavo vladnega gradiva ter zahteve za obravnavo gradiva na redni seji vlade se vnašajo v za to pripravljene obrazce v informacijskem sistemu vlade.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo glede zaščite Mure

Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022 na 21. strani pravi, da bomo »zaščitili reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili«. Zato je v procesu zaustavitve postopek Državnega prostorskega načrta (DPN), ki je podlaga za gradnjo hidroelektrarn. Gradivo je v medresorski obravnavi. Prav tako je v fazi medresorskega usklajevanja Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Ta uredba je podlaga za pridobitev koncesije za izvajanje vodne pravice, ki je pa ni mogoče izvajati, dokler hidroelektrarne niso zgrajene (na podlagi DPN). Ko bo Uredba o razveljavitvi Uredbe medresorsko usklajena, gre lahko v nadaljnjo obravnavo na Vlado RS. Pripravljeno je tudi gradivo za razveljavitev odločbe o določitvi koncesionarja iz leta 2006, ki tudi začenja proces medresorskega usklajevanja. 

Na podlagi zgoraj zapisane obrazložitve torej izhaja, da Vlada Republike Slovenije dosledno zasleduje cilje koalicijske pogodbe in v zvezi s tem vodi vse nujne postopke. Vlada RS bo tudi v prihodnje delovala v dobrobit reke Mure in tega zaščitenega območja, zato gradnje hidroelektrarn v tem mandatu na reki Muri ne bo.

[140plus-vladars]

Odziv Policije na navedbe o vzpostavitvi SRC v Metliki

Slovenska  policija  si  po  najboljših močeh prizadeva zajeziti nezakonite migracije na območje Republike Slovenije iz smeri Republike Hrvaške. Zaradi  nenehnega  pritiska  nezakonitih  migracij pa je delo policistov na najbolj  obremenjenih  policijskih  upravah  v  trenutnih razmerah oteženo. Kapacitete policijskih postaj in prostori za pridržanja namreč ne zadoščajo za  normalno delovanje, saj enote obravnavajo na dan tudi do 50 nezakonitih migrantov. Nezakonite migracije in postopki s tujci na policijskih postajah obremenjujejo  policijske  postaje,  ki pa so prvenstveno namenjene lokalni skupnosti. V  kolikor  bo,  na podlagi varnostne ocene v bodoče, sprejeta odločitev o nujnosti vzpostavitvi SRCa v Metliki, se bomo o tem pravočasno pogovorili s predstaviki  lokalne skupnosti.  Vsekakor  pa  vsak  projekt  terja  svoje formalnosti,  zato  je za  uspešno  postavitev  sprejemno registracijskega centra,  ki  je  v svojem bistvu dislocirana enote policije (SRC), potrebno predhodno  opraviti vrsto  pripravljalnih  dejanj.  Gre  za  pripravljalna gradbena  dela, izvedbo javnih razpisov, povezanih z deli, nabavo potrebnih materialno tehničnih  sredstev  za  vzpostavitev  centra  in nudenja nujne oskrbe  pri zagotavljanju osnovnih človeških potreb ipd. Zaradi tega je na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije in odloka o ustanovitvi, Urad za oskrbo in  integracijo  migrantov  (UOIM),  zadolžen  za vzpostavitev SRC, objavil javne razpise in skladno s tem pripravil zakonsko pogojene pogodbe.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Odziv Ministrstva za zdravje glede udeležbe ministra na zasedanju GS OZN

V okviru zasedanja Generalne skupščine OZN (GS OZN) bosta potekali dve visoki zasedanji, in sicer:

o obvladovanju tuberkoloze in 

o napredku pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih ne-nalezljivih bolezni, o čemer bo GS OZN razpravljala že tretjič.

Minister Samo Fakin bo tako nagovoril visoke politične predstavnike na zasedanju o napredku pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih ne-nalezljivih bolezni.

V petek 28. 9. 2018 pa Slovenija skupaj s SZO organizira tudi stranski dogodek, ki bo namenjen razpravi, kaj lahko na svetovni ravni naredimo za zmanjševanje škode zaradi alkohola.

Minister za zdravje Samo Fakin bo udeležbo na GS OZN izkoristil tudi za več bilateralnih srečanj, med drugim z generalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosom, evropskim komisarjem za zdravstvo in potrošnike Vytenisom Andriukaitisom ter ministri za zdravje Nemčije, Danske, Rusije in Hrvaške.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve glede Marakeške deklaracije

Marakeška deklaracija je politični dokument in ni pogodbene narave. Marakeška deklaracija sledi osnovnemu cilju ustanovitve Rabatskega procesa, kateremu se je Slovenija pridružila leta 2006, da se skupaj z afriškimi partnerji išče učinkovit odgovor na izziv migracij in mobilnosti iz Afrike v EU. Vsebina deklaracije je tudi skladna s sprejetimi sklepi Evropskih svetov s področja migracij. Sprejeta deklaracija sledi usmeritvam, ki jih je EU zasledovala in pomeni nadaljevanje Rabatskega procesa oziroma izvajanje dogovorov Vrha EU-Afrika v Valleti iz leta 2015. Evropska unija na pogajanjih tako v okviru regionalnih konferenc kot v okviru Združenih narodov glede problematike upravljanja migracij skuša nastopati enotno. Slovenija v skladu z Deklaracijo o zunanjih zadevah in Zakonom o zunanjih zadevah podpira evropske rešitve in oblikovanje skupne evropske migrantske in begunske politike.

S strani Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) ponovno pojasnjujemo, da Slovenija soglaša z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, praktičnem sodelovanju na področjih, ki so za Slovenijo zelo pomembna. V akcijskem načrtu so zajeta področja, ki so ključna za izboljšanje učinkovitega delovanja na področju preprečevanje nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter učinkovitega vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.

[140plus-vladars]

Pojasnilo Policije glede obravnave t.i. paravojaških enot

Policija je bila seznanjena z objavo slik na družbenih omrežjih in je takoj pričela z izvajanjem ukrepov na podlagi zakona o kazenskem postopku v zvezi z razlogi za sum storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 KZ-1 ter Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po členu 307 KZ-1, kazniva dejanja zoper javni red in mir, kazniva dejanja zoper človečnost, kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev), ki so povezana bodisi z dogodki, s samo objavo fotografij ali komentarji.

O zadevi smo najprej seznanili Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, v nadaljevanju pa tudi Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil in preverjanjem vseh okoliščin in bo v skladu z zakonskimi pooblastili tudi ustrezno ukrepala.

[140plus-vladars]

Pojasnilo v zvezi z osebnimi podatki lastnikov plovil

V skladu z 208. členom Pomorskega zakonika je Slovenski ladijski register, ki je sestavljen iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav, javna knjiga. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Potrdila izdana na podlagi glavne knjige so javne listine. 215. člen PZ določa, da se v list B glavne knjige med drugim vpisuje tudi ime lastnika čolna. Zakon določa tudi, da se register lahko vodi kot elektronska zbirka podatkov. Slovenski ladijski register je oblikovan po vzoru zemljiške knjige, kjer so tudi podatki o lastniku javni. Razlog za tako ureditev je v pravni varnosti oseb, ki se zanesejo na podatke iz registra in zaradi tega ne smejo trpeti škodljivih posledic.

Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi 62. člena Zakona o motornih vozilih vodi evidenco registriranih vozil v elektronski obliki. Katere osebne podatke se vodi v nevedeni evidenci je določeno v 3. odstavku 63. člena ZMV-1. Kdo lahko dostopa do navedene evidence pa je določeno v prvem odstavku 64. člena navednega zakona.

Upravičenost in obseg dostopa do zbirk podatkov o vozilih sta v glavnem urejena v drugi materialni zakonodaji z različnih področij (npr. zavarovalnice, sodni izvršitelji), kakor tudi z načeli in posameznimi rešitvami zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja oziroma zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. V določbah 64. člena tega zakona pa je izrecno urejen dostop do podatkov v evidencah za določena ministrstva, Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa, državne organe, ki izvajajo inšpekcijski nadzor nad zakonom, za policijo in druge organe in organizacije, ki potrebujejo podatke za izvajanje svojih pooblastil.

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Odziv MNZ in UIOM na članek v Večernjem listu

Odziv Ministrstva za notranje zadeve:

Zavedati se moramo, da Republika Slovenija ni prva država vstopa migrantov v EU. Dejstvo je, da so pred nami še druge države, med katerimi so tako države članice EU kot tudi tretje države, ki so ali kandidatke ali potencialne kandidatke za vstop v EU. Zato se ne samo od Republike Slovenije, ampak tudi od teh držav pričakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti in dolžnosti tudi na področju upravljanja z migracijami in zaščite meje. To pomeni, da je vsaka država dolžna izvesti postopke z migranti, med katere sodita tudi ustrezna registracija in obravnava teh oseb. Ob predpostavki, da vse države dosledno izvajajo svoje obveznosti, nihče ne more pričakovati, da bo Republika Slovenija tista, ki bi edina nosila breme migracijskega toka. Smo pa z vsemi ukrepi in preteklimi prizadevanji omejili število ilegalnih vstopov.

Izpostaviti velja, da migranti do Republike Slovenije, ki varuje zunanjo schengensko mejo, prihajajo prek zunanje meje EU. Nezakonite prehode je nujno ustavljati na zunanji meji EU. Za učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah EU so se zavzeli tudi voditelji držav in vlad na zasedanju Evropskega sveta konec junija. Pri tem se zavedamo položaja Republike Hrvaške, ki varuje zunanjo mejo EU in je hkrati kandidatka za vstop v schengensko območje, ter ostalih držav na migracijski poti. Zato je nujno, da države članice EU in Evropska komisija pomagajo tudi državam Zahodnega Balkana in jim zagotovijo konkretno pomoč za soočanje z migracijskim pritiskom. 

Dublinska uredba med drugim določa merila za ugotavljanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve je pristojni organ za izvajanje postopka za priznanje mednarodne zaščite, torej tudi za izvedbo postopka določitve odgovorne države za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito in izvedbo predaje osebe v odgovorno državo, če se ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2012/604/EU (Dublinska uredba). Zakon o mednarodni zaščiti v 51. členu določa, da se prošnja za mednarodno zaščito s sklepom zavrže, če se na podlagi meril, ki jih določa Dublinska uredba, ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna druga država. S sklepom se tudi določi, katera država je pristojna za obravnavo prošnje in navede, da bo prosilec za mednarodno zaščito predan tej državi. 

Poudarjamo, da avtomatično vračanje prosilcev za mednarodno zaščito v določeno državo članico EU ni mogoče. Pravila so jasno določena v Dublinski uredbi, ki velja za vse države članice EU in so jo dolžne spoštovati. Do 30. 6. 2018 smo v okviru dublinskih postopkov izvedli 18 predaj v druge države članice EU, do istega datuma pa smo od drugih držav članic EU sprejeli 49 oseb. 

Informacije o tem, da smo na območju Šentilja postavili šotore, ki bi bili namenjeni sprejemu migrantov iz Nemčije, ne držijo. Pojasnjujemo, da v povezavi s tem na tem območju ne vodimo nobenih aktivnosti. 

Zunanjo schengensko mejo EU Slovenija s svojimi kadrovskimi viri, pa tudi s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske, z začasnimi tehničnimi ovirami in drugimi ukrepi učinkovito varuje. Temu pritrjujejo tudi statistični podatki, saj je število vračanj s strani avstrijskih varnostnih organov zanemarljivo (v prvi polovici letošnjega leta zgolj 13 oseb). Poleg tega imamo v MNZ in Policiji pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu. Dodajamo še spletno povezavo, na kateri so objavljeni razpoložljivi statistični podatki za prvo polletje: 

https://www.policija.si/index.php/component/content/article/190-mejne-zadeve-in-tujci/79439-aktivnosti-policije-v-zvezi-z-aktualnimi-migracijskimi-tokovi

https://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigracije/2018/Januar-junij_2018.pdf

Odziv Urada za oskrbo in integracijo migrantov:

Članek U Sloveniju iz Njemačke stiže val protjeranih migranata, avtorja Hassana Haidarja Diaba, objavljen na spletni strani www.vecernji.hr vsebuje tudi neresnične navedbe, zaradi katerih se v javnosti lahko ustvarja napačen vtis, da naj bi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) že začel s postopki, potrebnimi za postavitev oziroma skorajšnjo vzpostavitev posebnega oskrbnega centra na območju Šentilja pri Mariboru tik na meji Republike Slovenije z Republiko Avstrijo.

Avtor omenjenega članka sicer izpostavlja domnevne okoliščine priprav na morebitno vračanje prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev iz Nemčije v države Evropske unije, kjer so bili ob prečkanju meje prvič registrirani oziroma, kjer so že zaprosili za mednarodno zaščito. Avtor se pri tem med drugim osredotoča na domnevne priprave za začasno naselitev posameznikov na območju Šentilja ob meji Republike Slovenije z Republiko Avstrijo. Pri tem pa se avtor sklicuje na domnevne navedbe sogovornice, prostovoljke in aktivistke Barbare Novak, da naj bi »na slovenski strani že bili postavljeni novi šotori, kjer bodo začasno nameščeni posamezniki, ki naj bi jih izgnali iz Nemčije nazaj v države, kjer so bili prvič registrirani.« Prostovoljka trdi, da naj bi se skupaj z še 50–imi pripadniki že pospešeno pripravljali na skorajšnji prihod in pomoč prvi večji skupini v Nemčiji zavrnjenih posameznikov. Iz česar pa se lahko ustvari povsem napačno razumevanje, da UOIM ni sposoben zagotavljati potrebnih nastanitvenih kapacitet za oskrbo v primeru morebitnega nenadnega povečanja števila prihodov prosilcev ali oseb, ki bi v Republiki Sloveniji potrebovale mednarodno zaščito, za kar je UOIM pristojen in dolžen.

Osnovna dejavnost urada kot posebne vladne službe, z osrednjo nalogo nastanitve in oskrbe različnih kategorij migrantov, namreč izhaja iz potrebe po usmerjenem in nadzorovanim delovanjem na področju oskrbe migrantov, ki vstopijo na ozemlje Republike Slovenije. Potrebno je upoštevati, da ima UIOM ključno vlogo pri oskrbi migrantov v primeru povečanega prihoda  le-teh. Slovenija se je v letih 2015 in 2016 soočila s povečanim prihodom migrantov in takrat je prvo oskrbo tem posameznikom zagotovila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ob ustanovitvi UOIM 2. marca 2017 (z odlokom št. 00701-4/2017) pa je UOIM prevzel tudi nalogo vzpostavitve delovanja sprejemno registracijskih centrov.

Nikakor pa ne držijo

navedbe prostovoljke Barbare Novak, da naj bi na območju ob meji med državama v Šentilju sedaj načrtovali vzpostavitev kakršnih koli oskrbnih ali pa sprejemno registracijskih centrov znotraj »novih šotorov«. Takšnih kapacitet na navedeni lokaciji ni!

Pogovor na Twitterju

[140plus-vladars]

Pojasnilo TIRS glede “influencer marketinga”

Tržni inšpektorat RS se do sedaj v svoji praksi z omenjenim načinom oglaševanja še ni srečal.

Zakon o medijih, ki ga nadzira Inšpektorat RS za kulturo in medije v 46. členu sicer določa, da se oglaševalske vsebine morajo povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija, vendar pa to velja le za objave v medijih.

Tovrstno oglaševanje s predpisi, ki jih nadzoruje Tržni inšpektorat RS, ni prepovedano, povedano drugače, noben predpis, ki ga nadzira naš inšpektorat, ne določa, da bi moralo biti ob uporabi/objavi takšnega načina oglaševanja navedeno, da gre za (plačan) oglas.

Povedati pa je potrebno še, da nadzor nad zavajajočim oglaševanjem ni le v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, pač pa nadzor, odvisno od blaga oziroma storitve, ki se ponuja v oglasu, opravljajo tudi drugi nadzorni organi (npr. kmetijske pridelke in živila nadzirajo inšpektorati v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravstvene dejavnosti zdravstveni inšpektorji, itd).

Potrošniki lahko v primeru, ko menijo, da gre za zavajajoče oglaševanje, podajo prijavo inšpekcijskim organom. Prijava je lahko tudi anonimna, saj je inšpektor dolžan v skladu z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru obravnavati tudi anonimne prijave oziroma pobude.

Pogovor na Twitterju