petrakmetec-blog

[petrakmetec-blog]

Delavnica: Zavestno hujšanje

https://petrakmetec.com/?p=7403

Predstavljajte si sebe s takšno postavo, kot si jo želite. Uspelo vam je! Občutite popolno zmagoslavje, ponosni ste nase, ker vam je uspelo shujšati. Vidite se v svojih najljubših oblačilih in počutje je naravnost fantastično. Si lahko to predstavljate?

V petek vam bom razodela skrivnost pravih diet. Ne bomo se pogovarjali o vrstah hrane in kaloričnem vnosu – pogovarjali se bomo o VAS. O vaših prepričanjih, o tem zakaj vam spodleti in kako to spremeniti, da boste končno zadovoljni.

Na delavnici se bomo naučili: - kako razmišljati kot vitki ljudje, - kako se spopasti z željo po nezdravi hrani, - kako se izogniti goljufanju, - kako opaziti emocije, ki vas ženejo v nezavedno prehranjevanje, - kaj je tisto, zaradi česar se pregrešite…

Razložila vam bom psihološke vzorce in miselnost, ki se skrivajo za uspešnim hujšanjem.

Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pristopiti k hujšanju iz trajnostne perspektive. Po koncu predavanja bomo naredili hipnozo za hujšanje, ki pa je zaradi svoje narave in zahteve po prostoru omejena na 15 ljudi.

Kdaj? Petek, 31.05.2019 ob 18h Kje? Majhna dvorana Fitnesa Slavija Prispevek za predavanje? 9€ Prispevek za predavanje + hipnoza? 19€ Trajanje delavnice? Cca 1’5 – 2uri Prijava? Obvezna na info@fitnesslavija.si ali na 041 371 831 (Petra)

[petrakmetec-blog]

Hujšanje...

https://petrakmetec.com/?p=7397

Hujšanje ni samo izbira diete. Je način razmišljanja in zmožnost, da se držite novega prehranjevalnega sistema. 

Morda ste že poskusili s kakšno dieto in vam ni uspelo. Morda ste uspešno zaključili dieto, vendar ste čez nekaj časa dobili kilograme nazaj.  Vsi smo se že srečali s podobnimi izzivi in želim vas razveseliti z novico, da niste krivi. Enostavno niste imeli orodij, da bi lahko dieta (z)držala. 

Hujšanje je podobno kot varčevanje ali pridobivanje kondicije… Ne gre čez noč in držati se je treba plana, ki ste si ga zastavili. Vaši možgani imajo določeno ”procesorsko moč”, s katero zavestno razpolagate. To imenujemo moč volje. Kadar ste spočiti, zdravi, se dobro počutite – takrat se lahko skoncentrirate na hujšanje. Z lahkoto se držite zastavljene prehrane in časovnega razporeda.

Kadar pa vmes poseže življenje in imate slab dan (šef pritiska na vas zaradi rokov, ki se jih je potrebno držati; doma se skregate; ste utrujeni ali bolni), takrat pa moč volje zelo uplahne. Možgani se prestavijo v funkcijo preživetja in čisto nič jih ne zanima ali ste na dieti ali ne. Takrat gre po grlu vse, kar možgani smatrajo, da vas bo spravilo v boljšo voljo in vam dalo moč. 

Temu se da izogniti. Pomembno je, da prepoznate sprožilce, ki uničujejo vašo dieto. 

Morda so to misli kot:

ne bo mi uspelo

joj, sedaj pa tega ne smem jesti in tako je dobro. Zakaj sem že na dieti?

pojedla sem piškot. Zdaj je tako vseeno. Dajmo še enega. In enega…

ne morem reči da tega ne jem. Pa dobro izgleda. Le kaj si bodo mislili o meni…

lačna bom… Bolje, da se sedaj pošteno najem…

popolnoma sem brez energije. Čokolada? Ne, ne bom, hujšam. Kaj pa  če pojem samo en košček? To si ja lahko privoščim… in diete je konec. 

Teh misli je ogromno. Vsakdo izmed vas ima sprožilce, ki vas odpeljejo iz začrtane poti, če le niste dovolj pripravljeni na te izzive. Vsaka misel vas zna odpeljati v pregreho, ki je na dieti prepovedana. Zaupam vam, da to ni edina resnica. Te misli se da prelisičiti tako, da bodo služile vam, namesto da bi vas odvračale od cilja.

Naučite se obvladovati svoje misli

Naučite se (ali pa pridite k meni, da vas naučim), kako spremeniti mišljenje tudi takrat, kadar ne boste imeli moči volje, da bi se zavestno uprli piškotu, pivu, pici ali karkoli je že vaš Mmmmm (kako je pa to dobro). 

Vse je trening. Tako kot na fitnesu krepite bicepse, tako pri dieti krepite mišico vzdržnosti ali pa mišico predaje.  Vsakič, ko se boste vzdržali skušnjave, bolje se boste počutili in dobili boste boljšo samopodobo. Vaša mišica vzdržnosti bo rasla. 

Morda se vam sedaj zdi, da ne bi preživeli brez pice. Dobra dieta vam omogoči tudi to, da občasno pojeste to, kar imate radi. Dobra dieta je to, da se znebite občutka, da vam česa primanjkuje ali da ste omejeni v svojem prehranjevanju. S časoma spremenite svoj pogled na hrano in postalo vam bo mnogo lažje. 

V transakcijski analizi poznamo tri ego stanja in eno izmed teh je ego stanje Otroka. Ta je tisti, ki ima največjo moč in čustveno zelo burno reagira. Kadar svojega notranjega otroka prepričate, da je dieta dobra za vas, takrat bo z vami sodeloval, drugače se vam bo skozi upiral, saj bo imel občutek, da ga zanemarjate ali mu nekaj prepovedujete. Nezadovoljen notranji otrok sproži tisti moment, ko pridete na zabavo in pojeste vse, kar vidite. 

Naučim vas lahko:

kako dostopati do svojega notranjega otroka in ga pridobiti na svojo stran,

kako razmišljati drugače o hrani,

kako s svojimi čustvi ravnati na produktiven način,

kako okrepiti mišico vzdržljivosti,

kako si pravilno postaviti strategijo hujšanja s pomožnimi plani, ki jih uporabite v kriznih situacijah

Za trajno izgubo kilogramov ali maščob potrebujete več kot le željo. Potrebujete dober plan, ki bo zdržal. Potrebujete vizijo in dolgoročno motivacijo. 

Vsakdo ima svoje vrednote, ki ga držijo na poti vitkosti tudi po tem, ko dosežejo željen cilj.  Možno je in mnogim je že uspelo. Verjamem, da imate znotraj sebe moč, da uspe tudi vam. Četudi ste že x-krat poskusili. Samo predstavljajte si sebe takšne, kot si želite. V svojih najljubših oblačilih… Kako se počutite, ko ste že dosegli svoj cilj? Izjemno, kajne?

Pokličite me na 041 371 831 ali mi pišite na petra@petrakmetec.com in dogovorili se bomo za termin. 

Želim vam uspešno hujšanje!

Petra Kmetec Specializantka Transakcijske analize, NLP praktik, Life coach, vodja meditacijskega portala Vdihni.si

[petrakmetec-blog]

Izboljšajte komunikacijo

https://petrakmetec.com/?p=7381

Naučite se pravilne komunikacije in podajanja kritike

V tem prispevku vam bom predstavila:

Kako biti kongruenten v pogovoru in kaj ta beseda pomeni

Kaj je in kako uporabiti “Sendvič tehniko” komuniciranja

Kongruentnost

V življenju nenehno komuniciramo. Vse, kar naredimo je komunikacija. To, kar izgovorimo je verbalna komunikacija, naša drža, ton glasu, ali tišina je neverbalna komunikacija. Tudi s svojim obnašanjem in s svojo telesno držo odražamo svoja stališča in nehote komuniciramo z okolico.

Profesor Albert Mehrabian (strokovnjak za neverbalno komuniciranje) zagovarja formulo: 7% - 38% - 55%. Ugotovil je, da:

7% sporočila je odziva na spregovorjene besede.

38% sporočila so psihološka sporočila (način kako je beseda ali stavek izrečen).

55% sporočila izraža telesna govorica in še posebej izraz na obrazu.

Ta cel skupek je sporočilo, ki ga predamo ena oseba drugi osebi. Kadar so naše besede neskladne s tonom glasu ali z izrazom na obrazu, rečemo, da smo inkongruentni. To pomeni, da se 7% sporočila, ki ga izgovorimo ne ujema s preostalih 93 (38+55)% telesnega sporočila.

Primer: 

Verbalno: “S teboj nimam nikakršnega problema!” Neverbalno: oseba se izogiba očesnega stika, izgleda nervozno, se postavi v zaprto telesno držo.  

Kadar pa je oseba skladna, tako s tonom glasu, držo telesa in izgovorjenimi besedami, takrat rečemo, da je oseba kongruentna. 

V komunikaciji poskušajte biti čim bolj kongruentni. Ker je le del komunikacije zavestne, boste kongruentni takrat, kadar boste govorili to, v kar res verjamete. Sogovornik bo bolj kot vaše besede zaznal ton glasu in telesno držo. Mnogo bolj boste prepričljivi, kadar boste govorili resnico. Nekateri ljudje izmojstrijo neverbalno komuniciranje do te mere, da sogovornik ne more zaznati ali oseba govori resnico ali ne. V večini primerov pa boste (če boste le malo pozorni) zaznali tudi podton besedam.

Precej ljudje raje komunicira v pisni obliki, saj se bojijo, da jih bo telo “izdalo”.  Strah in nezaupanje vase se najbolj odražata na neverbalnem nivoju. Trenirajte ne samo besede, ki jih boste izrekli, temveč tudi svoje telo. Kadar se pogovarjate, imejte odprto držo telesa in se potrudite, da to kar rečete, tudi mislite.

Izražajte se čim jasneje in bodite natančni v svojih besedah. Ljudje ne razumejo “tistega” in “onega”, saj nimajo vaše izkušnje. Poskusite podati dovolj informacij, da poslušalec točno ve, kaj mu želite sporočiti.

Sendvič tehnika

Pride trenutek, ko je potrebno podati kritiko. Ljudje povečini nimajo radi, da se jih kritizira, saj ne ločijo kritike dela od svoje lastne vrednosti. Kadar kritizirate njihovo dejanje, jemljejo to, kot da kritizirate njihovo osebnost. Temu se želimo izogniti, saj želimo dati sogovorniku občutek, da je OK. 

Sendvič tehnika je nastala zato, da človek, ki mu je kritika izrečena, ne čuti kritike kot napada, temveč kot pomoč.  Sendvič je nežna tehnika za podajanje kritike, ki bo kot pisana na kožo bolj občutljivim osebam. 

S to tehniko prispevamo k izboljšanju delovanja posameznika, ohranjanju odnosov, doseganju tega, da se predlogi upoštevajo in ustvarjanju varnega okolja (oba sva OK). Uporabite jo lahko tudi za korigiranje situacije. 

Postopek:

1. Pozitivna plast Povemo nekaj dobrega. Katere lastnosti, dejanje smo opazili in so pozitivna.

2. Podamo kritiko Opišemo to, kar smo videli, da bi lahko bila priložnost za izboljšavo. Trudite se, da uporabite JAZ stavke (motilo me je, opazila sem, nisem razumela). Dodajte to, kar menite, da je priložnost za izboljšavo (predlagam da, kaj če bi poskusila tako) ali pa vpeljite sogovornika v pogovor in ga nagovorite (kaj bi lahko naredil drugače, kaj ti pomeni, če bi to spremenil, kaj predlagaš...).

3. Pozitivna plast Sendvič tehniko zaključimo s pozitivnimi in spodbudnimi besedami ali pohvalami.

Vir: Pixabay

Primer sendvič tehnike:

Sodelavka vam pošilja v vednost pošto, ki jo pošilja strankam. Opazite, da ne uporablja slovnično pravilnih besed in ločil. Vaše podjetje gradi na strokovnosti in ta način pisanja se ne sklada s podobo podjetja, ki ga predstavlja. 

VI:  #1. Hvala, ker me vključiš v vso korespondenco, ki jo imaš s strankami. To mi res pomaga pri mojem delu in vidim, da se trudiš, da bi bile stranke zadovoljne in hitro obravnavane.  #2. Naše podjetje se zelo trudi, da bi dajalo videz strokovnosti in kredibilnosti. Menim, da bi imela še boljši odziv, v kolikor bi uporabljala slovnično pravilen jezik in dodala vejice in pike.  #3. Zdiš se mi izjemno pametna in predana podjetju. Hvala ti, ker se tako trudiš.

Na ta način sogovornik ne odreagira na kritiko, temveč začne o vašem predlogu razmišljati šele kasneje, ko je pogovora že konec. Morda niti ne zazna kritike in vam pride kasneje povedati, da bo od danes naprej začela delati drugače. Takrat se vzdržite stavka ”Pa saj se ti to ravno prej rekla” in se raje veselite, da ste osvojili eno izjemno močno veščino komuniciranja.

Pozor! 

Pri formuliranju stavkov se izogibajte besedi “ampak”. Zamenjajte jo s piko, ločnico ali veznikom in.

Govorite v prvi osebi (opazila sem, videla sem) in se izogibajte domnevam (domnevam, da si s tem mislila xz…). Ne beremo misli, temveč opazujemo. 

Kritiko usmerite na dejanje in ne na osebnost človeka (slaba si, površna si : tvoje pisanje potrebuje izboljšave. To (xy) si površno opravila).

Govorite to, kar mislite – bodite kongruentni.

Uporabljajte pozitivne trditve in se izogibajte prepovedim in negacijam. Povejte kako naj nekaj naredi in NE, kako naj nečesa ne dela.

Uporaba sendvič tehnike nas usposobi, da postanemo bolj zavedni opazovalci sveta okrog sebe. Ljudem znamo dati pristno pohvalo, kar vzbuja pri ljudeh zaupanje. Obenem se tudi urimo v iskanju dobrega pri drugih in pri sebi. 

Kot odrasli smo sami odgovorni za to, na kakšen način doživljamo svet. Z iskanjem pozitivnih dogodkov in lastnosti, začnemo opažati pozitivne stvari in s tem lahko spremenimo svoj pogled na bolje. 

Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Učite se sprejemanja tako verbalnih kot tudi neverbalnih sporočil. Kadar niste prepričani kaj točno vas nekdo sprašuje - vprašajte. Naj vam ne bo nerodno. Urite se v podajanju kritike v sendvič tehniki in bodite prepričljivi. Saj se še spomnite formule 7-38-55?

Pozdravljeni do naslednjič

Vir: - Albert Mehrabian - NLP priročnik

[petrakmetec-blog]

Nad fobije s paradoksalnim namenom

https://petrakmetec.com/?p=7371

Fobije ali strahovi so neprijetna nadloga, ki pestijo vsakogar izmed nas. Vsi imamo svoje strahove, eni so večji drugi so manjši. 

Danes bomo govorili o fobijah, ki jih z obsesivnim razmišljanjem še poglobimo. To je na primer strah pred jecljanjem v javnosti; strah, da bomo pred neznancem zardeli; strah pred porazom; strah, da se bomo preveč znojili; strah pred tem, da ne bomo zaspali itd. 

Viktor Frankl je znotraj logoterapije (veja psihologije) razvil koncept za odpravo fobij, ki se mu reče paradoksalni namen (paradoxical intention). 

Ta je zasnovan na dveh predpostavkah:

#1. Česar nas je najbolj strah, s tem se soočamo v življenju. #2. Prekomerna osredotočenost (oziroma obremenjenost ali razmišljanje o) ima nasproten učinek na sam predmet željenega. 

Paradoksalni namen poenostavljeno pomeni, da si v mislih želimo to, česar se najbolj bojimo. S tem razbremenimo čustveni vpliv in dodamo situaciji kanček humorja. 

Primer paradoksalnega namena:

Vabim vas, da si predstavljajte nekoga, ki ga je strah poraza. Ta oseba se izogne vsaki možni situaciji, kjer misli, da obstaja verjetnost, da ji bo spodletelo. Zavrača nove stvari in dogodke, saj jo je strah, da ji ne bo uspelo. Dlje časa kot tako živi, bolj prisoten in večji postaja strah. Že sama misel na nekaj novega postane grozna in strašljiva. Morda se niti ne zaveda več, česa jo je strah, saj je fobija že tako ukoreninjena. Kadar se ta oseba odloči, da bo poskusila z paradoksalnim namenom, se začne namensko izpostavljati novim dogodkom, dokler ji to ne postane normalno in se fobija popolnoma odstrani. Svoj predmet strahu si spremeni v ironično ikono (npr strah, da se spotakneš, medtem ko hodiš - si predstavljaš, kako akrobatsko padeš in narediš ob tem še medvedka. Ali strah, da v situaciji na uspeš spremeniš v idejo, da pa sedaj res želiš poraz).

Teh primerov je mnogo, opisala bom še enega, ki ga navaja g. Viktor Frankl v njegovi knjigi Man’s search for meaning:

Mlad zdravnik je obiskal g. Frankla zaradi strahu pred znojenjem. Vsakič, kadar je srečal koga, ki je v njem vzbudil strah pred potenjem, se je začel še bolj potiti. G. Frankl mu je predlagal, naj kadar se zave da ga postane strah pred potenjem, sam sebi v mislih reče: ”Prej sem izločil samo deci potu, sedaj bom pa “zašvical” liter potu, ha!” Rezultat te intervencije je bil osupljiv. Po samo eni terapiji je gospod odpravil svojo fobijo, ki jo je pridno vzdrževal štiri leta in prekomerno potenje je izginilo.

g. Frankl nadalje razlaga:

”Pri vzročni nevrozi, so poleg konstitutivnih elementov (bodisi somatskih ali psihičnih) povratni mehanizmi, kot je predvidevanje anksioznosti, glavni patogeni dejavnik. Oseba se na določen simptom odziva s fobijo, fobija sproži simptom, simptom pa še dodatno okrepi fobijo.  Podobno verigo dogodkov lahko opazimo tudi v obsesivno-kompulzivnih primerih, ko se pacient bori z idejami ali mislimi, ki ga preganjajo. S tem ko ga misli (ideje) zelo motijo in preganjajo - povečuje njihovo moč, saj jih pritisk še dodatno okrepi. Simptom je ponovno okrepljen!  Po drugi strani pa, ko se bolnik preneha boriti s svojimi obsesijami in jih poskuša zasmehovati, se z njimi ukvarja na ironičen način - z uporabo paradoksnega namena - se začarani krog zmanjša, simptom se zmanjša in končno izzveni.  V najboljšem primeru bo bolnik uspel svojo fobijo popolnoma izničiti.”

Viktor Frankl, Man's search for meaning

Fobije so nerealni strahovi, ki ji tesnoba še dodatno podkrepi. Odstranite tesnobo in strah bo izginil. Tako kot pri tesnobah deluje paradoksalni namen tudi v določenih primerih psihičnih motenj. Sem spadajo motnje spanja, motnje hranjenja in podobne. 

Vir: Pixabay

Poglejmo primer nespečnosti – nespečnost je motnja, kjer človek trpi zaradi nezmožnosti spanja. Terapevt pri tej motnji prosi pacienta, naj poskusi ostati buden dokler lahko. 

Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti imajo povečini izraženo tesnobo zaradi svoje nezmožnosti spanja. Psihologi jih preprosto odvrnejo od zaskrbljenosti s tem, da jih prosijo naj ostanejo budni. To samodejno sprošča njihov um in to je ključen dejavnik za miren spanec.

Upam, da ste kaj potegnili iz tega prispevka, jaz sem se odločila, da naslednjič, ko me pograbi kakšen strahec, poskusim s paradoksalnim namenom :)

[petrakmetec-blog]

Želim bolj zdravo živeti. Želim shujšati

https://petrakmetec.com/?p=7364 “V novem letu bom jedla bolj zdravo hrano, se več gibala in privarčevala več denarja,” so prve tri najpogostejše novoletne zaobljube (povzeto po statističnih podatkih US. Slovenskih statistik žal nisem našla). Verjamem, da je tudi pri nas podobna slika. Novoletne zaobljube izgubijo svojo moč že po treh tednih, skoraj večina pa v začetku februarja. Le 8% ljudi se novoletnih zaobljub tudi drži.

Zakaj se ljudje ne zmorejo pripraviti do sprememb?

Obstaja več razlogov. Eden glavnih je ta, da nimajo orodij in znanja, na kakšen način te spremembe vpeljati v življenje. Predstavljajte si, da ste med večino, ki želi bolj zdravo živeti oziroma shujšati. Vaš dan je sestavljen iz kopice opravkov – služba, otroci, gospodinjstvo, TV, občasna druženja s prijatelji in nezdrava, na hitro pripravljena prehrana. Odločite se, da boste v novem letu naredili nekaj zase in boste bolj zdravo živeli. Želite se tudi spraviti v tiste top hlače, ki že kakšni dve leti ne gredo čez boke. Najprej se vprašajte:

Kaj vam pomeni bolj zdravo živeti? To je precej obširen pojem.

Se boste več gibali – in kdaj?

Boste jedli doma pripravljeno hrano, sestavljeno iz ekološko pridelanih živil? Kje jih boste kupili, kdaj boste kuhali, kaj boste kuhali in kako?

Kaj vam pomeni hrana?

Boste omejili gledanje televizije in kaj boste počeli namesto tega?

Kdaj boste vedeli, da bolj zdravo živite?

Kadar se odločate za spremembe, potrebujete načrt. Brez načrta boste dokaj hitro na starih tirnicah. Zakaj? Ker je tako lažje. Prva dva tedna, ko je še prisotna motivacija, se svojih želja še držite. Potem pride kak slabši dan, ste utrujeni, lačni ali pod večjim stresom kot običajno. To je točka, ko se začno obljube sebi krhati, če nimate dobro razdelanega scenarija. Na coachingih te scenarije predelamo in jih naredimo skoraj bulletproof.

Navade so železna srajca

Drugi razlog, zakaj so novoletne zaobljube (in druge večje spremembe) le pobožne želje so navade. “Navada je železna srajca” je dobro poznan slovenski pregovor, ki ga je treba vzeti zelo, zelo resno. Vsaka navada vam prinaša neko zadovoljstvo, drugače je ne bi razvili v navado. In sedaj želite to navado spremeniti. Mentalno veste, da je to edina pot in da se splača potruditi. Podzavest pa zažene paniko: ”Zakaj to spreminjati, ko smo se pa tako dolgo trudili, da ti to olajšamo in vgradimo v telo, da niti ne rabiš razmišljati o tem in se že izvrši.”. Podzavest je zelo močen stroj in upravlja 95% vašega življenja. Pred dnevi sem brala študijo, ki kaže na to, da ne zmoremo biti zavestni niti celo sekundo hkrati. Možgani imajo svoje življenje, ki ga želimo spraviti pod kontrolo. Naučite se, kako dostopati do podzavesti in kako sami sebi dopovedati, zakaj želite navado spremeniti. Zahteva nekaj truda in znanja, se pa da marsikaj narediti. Novoletne zaobljube, kot tudi druge spremembe v življenju je lažje delati ob pomoči nekoga, ki vam stoji ob strani in vam kaže pot. Coaching je sistem, kjer dobite strategije - je sistem, kjer se zaveste svojih sivih peg in jih začnete popravljati.

Majhne spremembe navad prinašajo velike spremembe v življenju. Ko enkrat nekaj veste, tega več ne morete ne-vedeti. In to prinaša razliko.

Zavestno lahko izberete novo pot in se zavestno odločite zakaj ji boste sledili. Vi veste, da je boljša za vas- Veste, da se samo s spremembami razvijate in postajate boljši (če le ubirate prave spremembe). Da ste prišli do sem, kjer ste danes, ste dolga leta trenirali določene navade. Za njihovo spremembo bo potrebno vložiti kar nekaj energije. Poiščite si pomoč, lažje vam bo. Pomagala sem kar nekaj ljudem in tudi vam lahko, če le imate željo po spremembi. Brez želje, brez predanosti ne gre. Vedeti morate zakaj si to želite in šele takrat lahko začnemo delati korake. Dan za dnem. Korak za korakom. Zmožni ste, morda potrebujete le malo pomoči, da naredite tistih prvih nekaj negotovih korakov v neznano, naprej boste zmogli sami. Statistični vir: https://www.statista.com/chart/12386/the-most-common-new-years-resolutions-for-2018/

[petrakmetec-blog]

Uresniči svoje želje tako, da jih spremeniš v cilje

https://petrakmetec.com/?p=7358 Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi imel vsaj ene želje. Vendar pa so želje dostikrat samo želje, še posebej, kadar jih ne definiramo. Želje hitro postanejo oddaljene sanje, kadar se jim ne posvečamo, jih ne izrazimo in kakovostno opredelimo. Moje mnenje je, da so lahko skoraj vse želje uresničljive, če le vložimo v njihovo uresničitev dovolj truda.

Želje so del življenja in nas usmerjajo v izbiro dejanj, ki nam te želje približajo.

Problem, ki ga vidim pri željah je ta, da so v veliki večini preveč splošne. “Želim bolj zdravo živeti, želim biti srečna, želim imeti več prostega časa, želim, da se mi v življenju več dogaja, želim imeti veliko denarja” in podobne. Kaj manjka tem željam? Manjka jim definicija. V tem splošnem stanju niti ne vemo, kdaj se nam določena želja uresniči, saj nimamo jasne in točne definicije.

Definiranje želja

Najprej se vprašajte zakaj želite to kar želite. Izpolnjena želja naj bi vam prinesla zadovoljstvo ali izpopolnitev.

Zakaj si želite bolj zdravo živeti ali zakaj želite imeti več prostega časa?

Kaj bo potem?

Kaj vam pomeni (imeti več denarja, biti srečen, zdravo živeti)?

Najprej si odgovorite na vprašanje ZAKAJ, nato se vprašajte kaj sploh pomeni bolj zdravo živeti. Kaj Vam pomeni sreča ali več prostega časa?

Kako boste vedeli, da ste bolj srečni? Kako boste vedeli, da bolj zdravo živite?

Pomembno je, da točno opredelite in razčlenite kaj vam pomeni določena želja in jo šele nato začnete spreminjati v cilj. Vedenje zakaj je zelo močno in vam bo dajalo motivacijo tudi takrat, ko začetno navdušenje splahni. Brez močne motivacije in dovolj privlačnega zadovoljstva bo ostala želja maskirana v sanje, ki ostajajo nekje v ozadju in jih nimate niti namena uresničiti.

Razčlenitev želje / cilja

Večina ljudi žal ne ve, kaj želijo od življenja ali imajo plane skrite v mislih in se nanje spomnijo ob novem letu ali kadar gre kaj narobe. Le redki svoje cilje dejansko tudi zapišejo in jih izvršujejo korak po korak. Ljudje, ki svoje cilje zapišejo, preidejo iz pasivne v aktivno vlogo. Zapišite svoj cilj: __________________________________________________ __________________________________________________ Dobro zapisan cilj je opremljen z naslednjimi podatki:

Je specifičen,

je merljiv,

je dosegljiv,

je realen in

je časovno določen.

Če veste kam želite priti, kaj želite s tem doseči in kdaj, potem imate več možnosti, da boste ta cilj tudi dosegli.

Dobro zastavljen cilj je nekaj, kar v vas vzbuja motivacijo in ste ga pripravljeni dati na prioritetno listo. Vi ste tisti, ki ga morate začeti zasledovati in delati korake.

Ob planiranju dejanj, ki jih morate narediti za dosego cilja si postavite majhne mejnike oziroma mikro cilje.

Cilj: Želim preteči 20km

Če je vaš cilj preteči 20 km do 1.12.2019, sedaj pa pretečete ravno 700m, potem naj vaš cilj vsebuje točen časovni razpored:

Do 1.2.2019 je moj cilj, da pretečem 3km.

Do 1.3 je moj cilj, da pretečem 7km.

Do 1.4 je cilj preteči 10km.

Do 1.5 je cilj preteči 12km,

do 1.8 15 km,

do 1.10 18 km in

do 1.12 20 km.

Za dosego tega cilja bom namesto da (npr. gledam nanizanke), šel vsak drug dan teči.

Pomembne dodatne točke, pri določanju ciljev

Cilj naj bo realen.

Postavite si časovne okvirje v katerih boste cilj lahko dosegli z vmesnimi postajami.

Ob vsakem doseženem mikro cilju se nagradite. Nagrade si določite vnaprej, najbolje takrat, ko cilj planirate. Nagrade naj bodo takšne, ki vas bodo motivirale, da boste še naprej želeli doseči cilj.

Cilj naj bo postavljen tako, da ga je možno vizualizirati.

Kadar definirate nov cilj, ga opremite tudi z morebitnimi preprekami. Dejstvo je, da se ne počutimo zmeraj na vrhuncu moči in da nam življenje postreže z nepredvidljivimi dogodki. Predvidite možne zaplete – kaj boste naredili, če zbolite – boste trenirali in kako? Ali pa če je slabo vreme, ali pa morate na službeno pot. Kritično mišljenje vam pomaga, da ostanete na svoji poti, tudi kadar ste soočeni z izzivi na poti.

Življenjski cilji

Postavite si nekaj kratkoročnih in nekaj dolgoročnih ciljev. Uspešni ljudje planirajo. Ne samo za kariero, temveč planirajo tudi za vsa ostala življenjska področja. Razmislite o tem, kakšen je vaš cilj za naslednje leto, za naslednje tri leta in za deset let.  To lahko raztegnete na 20, 30, 50 let, odvisno od vaše trenutne starosti.  

[petrakmetec-blog]

Miselna naravnanost

https://petrakmetec.com/?p=298 Po dolgem času sedim v knjižnici (potrebovala sem malo miru za kreativno pisanje), vendar si ne morem pomagati, da ne bi opazovala obrazov okrog sebe. Mladi, polni zanosa, večina jih je na mobitelih, le redko kdo se uči. V mojih časih je bilo to popolnoma drugače. Ja, vsem so nam sijale očke, tako kot sedaj tem mladcem, smo pa poleg učenja izkoristili ta čas tukaj tudi za druženje, za skrito pogledovanje čez mize, za družabne stike. Ja, je bilo veselo :) Je pa knjižnica popolnoma takšna kot je bila 15-20 let nazaj. Enake mize, police, še napisi so ostali enaki. Se spomnim, kako so nas mirili. Proti koncu leta smo že bili več zunaj na čveku, kot pa za knjigami. Kadar sem res hotela mir, sem se morala skriti v celico za učenje, drugače sem prehitro pristala v sosednjem Tildo’su in se zabavala ;) To so prijetni spomini na mladost, na brezskrbnost, na tisto prepričanje, da lahko če želimo, spremenimo svet. Na žalost so nam to zavedanje kasneje v življenju, skozi razne službe in izkušnje nekako omejili. Odrasli vedno znova režejo krila mladim, ker želijo, da postanejo takšni kot oni. Preudarni, realni, načrtljivi. In ja, žal postanemo takšni. Takšni, da pozabimo sanjati. Zatorej hvala vsem vam, ki nas konstantno opominjate na to, da je dobro vedeti kaj so in še posebej živeti svoje sanje. Tudi jaz to počnem, vendar pa sama včasih pozabim to živeti. Posebej, ko se pojavijo težki časi. In hvala vsem, ki me takrat brcnete v ta zadnjo in me spomnite, da znam, da zmorem in ja, potem spet steče ;) Smo bitja luči, vibracijska bitja. To, kaj izžarevamo, privlačimo v življenje. Kadar je vaša notranjost kaotična, se kar hitro to začne odražat v zunanjem svetu. Kadar sijete v ljubezni, srečujete same nasmejane obraze (tistih kislih sploh ne opazite). Vidimo to, na čemer imamo pozornost.   Včeraj smo na NLPju naredili test – na videoposnetku smo šteli število podaj žoge med belimi igralci. Plešočega črnega medveda, ki se je pojavil vmes v posnetku ni opazil niti eden izmed nas. Zakaj? Ker smo bili vsi popolnoma zatopljeni v nalogo – prešteti podaje belih. In tako je v življenju. Kadar smo osredotočeni na določeno stanje, smo v frekvenci in z našim zaznavnim kanalom zaznavamo samo takšne dogodke, vibracije. Recimo, da iščete službo. Kadar ste zasidrani v prepričanju, da služb ni, jih ne boste opazili. Ne boste videli, da se vam je odprla priložnost za zaslužek, ker je vaša pozornost na drugem koncu. Nekateri temu rečejo samo odločiti se je potrebno in potem samo pride. Na nek način ja, vendar pa je bolj pomembno to, da smo se naravnali na tisto novo. Jaz sem tipičen primer tega. Nekaj si na vso moč želim, ponudi se mi ogromno prilik, vendar jih ne izkoristim, ker imam fokus na tem, kar poznam. In ne vidim novitet, ki se mi v vrsti kopičijo pred nosom. Ker jih ne spoznam. Miselno sem še vedno usmerjena v to, česar ne želim več. Ja, to prepoznati je prava umetnost. Zato pa dragi moji – meditirajte, pišite, pogovarjajte se s prijatelji, mrežite se, iščite nove ideje, nove poti. Vse se da, le odpreti se je treba! Le to vodi v napredek. In bodimo pogumni na naši poti, kakšna pač je. Vsi imamo svoje zgodbe, vsi lastne izkušnje, ne dovolite si jih na bilo kakšen način odvzeti ali pomanjšati. Samo Vi ste pomembni!     

[petrakmetec-blog]

Nasveti za srečo

https://petrakmetec.com/?p=269 Kaj je sreča? Je tvoja zvesta spremljevalka ali samo občasna prijateljica, ki vsake toliko potrka na tvoja vrata? Saj veste, da je sreča stanje duha, ali ne? Dokler imamo fokus na negativnih stvareh, na preteklosti, na stvareh, ki jih nimamo, ne moremo biti srečni. Lahko pa spremenimo našo miselnost in usmerimo pozornost na sedaj, na to kar imamo, kaj nas veseli, se osredotočimo na veselje in hvaležnost. Ena važnih stvari za življenjski optimizem je gibanje. Dokler je telo v gibanju, se v možganih ustvarjajo nove poti, fizično ‘’spotimo napetosti’’, sproščamo endorfine, zvečer lažje zaspimo in še bi lahko naštevali. Raziskave so pokazale, da so srečnejši ljudje tisti, ki živijo v kvalitetnih razmerjih. Ne tisti, ki imajo jahte in milijone in tisoč skrbi, ampak tisti, ki imajo ob sebi partnerja, s komer se dobro razumejo, podpirajo in ljubijo. Imejte se radi. Vzljubite vsak delček sebe, spoznajte se! Sreča je naravno stanje človeka. Še preden ste si začeli lepiti nalepke glede svojega telesa, staršev, šolskih ocen, stanja na TRR, službe, ste bili srečni. Ne dovolite, da vam nalepke odvzamejo veselje. Spoznajte svoja hrepenenja in začnite živeti svoje sanje. Postavite si majhne cilje in jih začnite uresničevati ter se za vsak dosežen cilj nagradite. Ne rabite si kupovati rož in šampanjca ;) lahko si poklonite eno uro samo zase, za klepet s prijateljico za katero le redko najdete čas, se odpeljete kam na izlet ali si zmasirate stopala. Darilo je to, kar vam dosti pomeni. Vsak ima svoje, najdite si tisto, kar Vam pričara nasmeh na obraz. IN nehajte razmišljati kaj bi naredili z denarjem, če bi ga dobili na loteriji ;). Raje se lotite konkretnega dela in zaslužite ta denar s svojim delom. To vam bo prej prineslo srečo, saj boste ponosni nase, na svoje dosežke in uživali boste v finančnih rezultatih. Pa še večjo samozavest boste imeli. Pri doseganju sreče so zelo pomembni tudi prijatelji. Družite se z optimističnimi ljudmi. Vsi imamo kakšnega prijatelja/prijateljico, ki nam spije vso energijo. Bodite tudi sami tisti prijatelj, ki širi pozitivno energijo. Ja vem, vsi imamo kdaj slab dan in se želimo malo izpovedati. So pa super prijatelji, ki nas v takih dneh poslušajo, nato pa brcnejo v rit in nas usmerijo nazaj na pot pozitivizma :) Meditirajte. Vsak dan si vzamite vsaj 15 minut zase. Da si napolnite baterije in uvidite kaj se dogaja okrog in znotraj vas. Nabavite si hišnega ljubljenčka. Smejte se, imejte kvaliteten spanec, podarite si izkušnje, ljubite se, najdite v vsem svojem ‘’sranju’’, ki ga imate nekaj pozitivnega in pojdite z optimizmom naprej! Da, zmorete! Zmorete preseči okvirje, v katere ste se postavili. Postavite si nove – širše okvirje, v katerih je sreča vodilo življenja. Vprašajte se:

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi bil(-a) srečen(-a)?

Kaj lahko storim danes za korak do sreče?

Kaj me omejuje, da ne čutim sreče?

Kaj zame sploh sreča je?

In prosim bodite odkriti do sebe. Poglejte globoko v svoje srce in zadihajte s polnimi pljuči. Če pa potrebujete kakšne smernice ali brco v rit, me pa pokličite ;)

[petrakmetec-blog]

Se ti kdaj zdi, da imaš depresivne občutke?

https://petrakmetec.com/?p=221

Ste vedeli, da je vsaka četrta ženska med 25 in 44 letom depresivna?

Ženske smo še zmeraj tiste, ki želimo ugajati, smo vzgojene da moramo biti pridne, če želimo biti (pri)ljubljene in zmeraj postaviti druge predse. Vem, da vsi starši vzgajajo otroke po svojih najboljših močeh, vendar so pa le redki takšni, ki so voljni delati na sebi in preseči vzorce in vrednote, prepričanja svojih staršev ter dati otroku to kar res potrebuje. Vero vase. Samozaupanje. Vedenje, da lahko živi svoje sanje. Vsak dan srečujem ženske, ki so navidezno srečne v svojih urejenih domovih, nosijo nasmeh na obrazu in žalost v očeh. So kljub navidezno popolni družini osamljene, živijo sanje svojih staršev, moža ali otrok, svojih pa niti same sebi ne upajo priznati. Zakaj? Ker bi potem morale kaj narediti z njimi. Jih začeti uresničevati ali pa samo sprejeti, da jim maska, ki jo nosijo popolnoma ustreza. Vendar ni tako lahko. Vsi nekje globoko v sebi vemo, da imamo potencial, nalogo, ki nas žene naprej. In ko se ne poslušamo, ko zanikamo svoje sanje, ko lažemo same sebi – smo nesrečne in počasi padamo v depresijo. Ne more nas osrečiti materialnost, niti uspeh drugega – vsaj ne za daljši čas. Enostavno moramo začutiti v sebi strast – pa naj bo to do pečenja božanskih slaščic, pisanja pesmi, pomoči nemočnim ali odkrivanja preteklih civilizacij nekje v pragozdovih.

Drage moje – vprašajte se prosim kaj vas resnično veseli?

Kaj je tisto, kjer pozabite na čas, ob čemer vam poje srce? In začnite to početi. Vsak dan. Navadite ljudi okrog sebe, da imate tudi ve svoje sanje za katere ste pripravljene investirati svoj čas in ob čemer se bolje počutite. Razprite krila in si dovolite. Če ne veste kje začeti, pojdite na kakšen couching in hitro boste prišli do spoznanj. Jaz sem bila vzgojena na način ugajanja drugim – poslušati kaj imajo drugi za povedati, saj zagotovo vedo več kot jaz, zase zadržati svoje mnenje, saj je nepomembno. Dati drugim prednost, ker se to spodobi. Ali v vrsti v trgovini ali pa ko se je treba postaviti zase. Ker če se postaviš zase in se pokažeš, potem se hvališ in lastna hvala ni vredna popolnoma nič. Ko te bodo drugi opazili, boš lahko ponosna. Ja in s tem živimo. Morda je koristno, ko smo stare pet let, ne pa ko jih imamo 18, 30, 50... Ampak kako naj me drugi opazijo, če pa se zmeraj trudim, da sem neopazna? Stojim v ozadju, tudi ko naredim kaj dobrega, opravim kakšno nalogo super in popolno ter potem z nasmeškom na obrazu (in z žalostjo v srcu) predam zasluge nekomu drugemu, ker mislim, da si bolj zasluži pohvale kot jaz. In verjamem da nas je dosti takšnih, ki imamo vzgojo pridne punčke ter smo (bile) na to celo ponosne. In dokler te življenje konkterno ne zamaje in strese da se zbudiš, tega niti ne vidiš.

In ja, to vodi v dnevna razočaranja, nezadovoljstva in če nič ne ukrenemo tudi v depresijo.

Sama imam srečo, da me je življenje kar pošteno streslo in zbudilo. Morda sedaj nisem več tako všeč ljudem, ker sem se začela spoštovati in tudi že povem svoje mnenje (kar je bilo na začetku zelooo težko) in ni vedno to kar bi želeli slišati, se pa bolje počutim. Začela sem obiskovat NLP (ki ga zelo priporočam) in odkrivati sama sebe, hodit na couchinge, ki so prava brca v rit. Od srednje šole dalje se že sprašujem kaj je tisto, kaj me osrečuje, pa nekako nisem našla odgovora. Tudi ko sem mislila da sem ga, je to bil občutek, ki sem ga prevzela od koga drugega. Ker če imate močno zasidran Ustrezi, potem hitro zamenjate tuje želje in sanje za svoje. Ali pa želite samo ustreči staršem in se vpišete na šolo, za katero menijo, da je najbojša za vas in vi jim verjamete. Ne si delati tega. Poslušajte se. Nekje v globini duše točno veste kaj je to, kar bi radi počeli. Kaj je vaš potencial. Kje se skriva strast :) Jaz sem jo odkrila komaj letos. Saj že zelo dolgo vem kaj je to, pa je bilo vedno nekaj drugega pomembnejšega in ja – nisem imela poguma. Niti da ozavestim to kaj me res veseli. Žalostno, saj vem, ampak bolje pozno kot nikoli! Zato dajte umetne nasmeške na stran, pobrskajte po svoji notranjosti, odkrite tančice samozanikanja in samolaži ter bodite to kar ste. Z zaupanjem vase. Za vas, za nas, za boljši jutri! Kajti samo če smo zadovoljni sami s sabo, lahko to zadovoljstvo in srečo širimo. p.s.: če imate kakšna vprašanja v zvezi z NLP ali couchingom, kar pogumno na plano z njimi!  

[petrakmetec-blog]

Uničevalci zdravja...

https://petrakmetec.com/?p=208 Ste se kdaj vprašali s čim vse je zdravje povezano? V veliki večini ga povezujemo s prehrano, gibanjem, stresom, nekateri še z miselnimi vzorci. Včeraj sem gledala prispevek doktorice uradne medicine, ki je po skoraj dvajsetih letih v zdravstvu ugotovila, da telesni simptomi skoraj vedno izhajajo iz življenja samega in da telo (vi sami) v 99% veste zakaj ste zboleli. Ste se kdaj vprašali kaj vaše telo potrebuje, da ozdravi?

Kaj v vašem življenju je takšnega, da vam jemlje energijo?

So to težave na denarnem področju, se nezdravo prehranjujete, živite v okolju, ki vas ne podpira?; ste dali svojo kreativnost na stran ker npr vašemu partnerju ni všeč kaj počnete ali ker imate preveč drugega dela?; niste zadovoljni s svojim seksualnim življenjem; vam razmerja, ki jih imate jemljejo energijo, namesto da bi jo iz njih medsebojno črpali?; zanemarjate svoje življensko poslanstvo, ste nezadovoljni s svojim delom? Sledite svoji notranji luči, kompasu, ki ga nosite s seboj? Vsak ta del mozaika mora biti na svojem mestu in vam dajati oporo, če želite biti fizično zdravi in imeti dovolj energije za vse te stvari, ki vas veselijo in jih vsak dan opravljate z večjim ali manjšim veseljem. Jaz odkar sem začela bolj slediti svojim sanjam in začela odstranjevati koprene strahov in laži sama sebi glede svojega zunanjega sveta, imam dosti več energije, bolje se počutim v svojem telesu in tudi na zunanjem svetu se odražajo pozitivne spremembe. Čaka me še dosti dela in uravnovešanja teh mozaikov, da bo moje življenje čista desetka, se pa veselim poti. Če imate kakšna vprašanja na to temo, kar izstrelite ali tukaj ali v privat sporočilu. Sedaj se pa vprašajte: KAJ MOJE TELO POTREBUJE, DA OZDRAVI?

[petrakmetec-blog]

So tudi tebe učili skoromnosti, ki te sedaj omejuje?

https://petrakmetec.com/?p=23

Živite svoje sanje? Ste na poti do njih?

Kdaj ste nazadnje dali svoje sanje in cilje na papir?

Sploh veste, česa si želite v življenju? Jaz sem imela kar nekaj težav s tem. Prepoznat kaj si želim. Oziroma to osvestiti. Saj sem zmeraj vedela, si pa nisem upala priznat, da so moje sanje - želje tako velike.

Kot majhno so me učili skromnosti. Bodi hvaležna za to kar imaš. Ne bodi požrešna, imaš vse kar potrebuješ. Ja, se strinjam in sem hvaležna za popolnoma vsak cent, ki ga imam, vendar pa menim, da so naši potenciali mnogo večji od tega, kot da se zadovoljimo s tem, da cel mesec trdo delamo in komaj uspemo plačati položnice, kaj šele si privoščiti kakšen dopust ali kot jim jaz pravim - priboljšek.

In vsakdo izmed nas ima svoj potencial. Verjamem, da vsi vemo kaj to je. Nekje v globinah duše nas spominja nase, nas vsake toliko pocuka za rokav, se spomnimo nanj in zaradi preobilice vsakdanjih obveznosti nanj tudi hitro pozabimo.

Ne dovolite sami sebi, da potlačite svoje potenciale. Oživite jih. Dovolite jim da zrastejo, dovolite jim, da se osvobodijo iz te notranje kletke strahov in kaj če-jev. Dajte jim krila. In ko jih prepoznate, ko jih imenujete, jih delite med ljudi.

Vsakdo ima v sebi nekaj, kar nekdo drug potrebuje. Določeno znanje, izkušnje, talente. Vprašajte se kaj vas veseli, čemu posvečate pozornost, ob čem vaše srce poskoči, vaša duša zapoje?

In ne ustrašite se ovir. Vsaka ovira je učitelj na poti do uspeha. Včasih se nam zdi, da stojimo pred ogromno prepreko, ki je ne znamo obiti. Takrat je čas za učenje in za pomoč ljudi, ki so takšne prepreke že obšli. Učite se, sprašujte, raziskujte, vztrajno iščite nove načine in poti, ki vas vodijo k cilju.

Dostikrat slišim ljudi, da bi naredili to in to, vendar je strah premočan. Kako dolgo boste še dovolili, da vas strah omejuje, drži na mestu? Premagajte ga, vrzite se vanj in mu pogumno poglejte v oči. Ko ga ozavestimo, dostikrat vidimo, da je bil ta strah zgrajen na trhlih temeljih.

In ne obupajte. Poskusite 10x, 100x, 1000x, vztrajajte. Če ena pot ne deluje, poskusite na drug način. In verjemite, splača se. Ko dosežeš to, kar si res želiš, je trud poplačan.

Torej - imate cilj jasno pred očmi? Podoživite ga, kot da ste ga že dosegli. V popolnosti. Začutite občutke sreče v telesu, glasove iz okolice, vonjave, prostor, ki je okrog vas, vtisnite v telo vsako podrobnost doseženega cilja in deluj. In zapomnite si, da na poti do cilja ni napak. So samo izkušnje, iz katerih se učimo ali je bila določena pot prava ali ne.

In če še nimate ciljev jasno definiranih in določenih časovnih rokov za njihovo uresničitev - vas vabim, da jih daste na papir. Dovolite si izpolniti svoje poslanstvo!

[petrakmetec-blog]

Kakšen je tvoj smisel življenja?

https://petrakmetec.com/?p=7341 Se kdaj sprašujete, kaj je smisel življenja? Zakaj živite? Jaz se -- in v sebi najdem različne odgovore. Največkrat so povezani s pomočjo sočloveku do boljšega in pomenljivejšega življenja. Imam posluh za sočloveka in verjamem, da ima vsakdo znotraj sebe vso modrost, ki jo zase potrebuje, le naučiti se jo mora videti. Verjamem, da imamo vsi v sebi moč in talente, da lahko naredimo nekaj za naš svet, v mikro in makro pogledu.

Kako prepoznati svoj smisel življenja?

Vprašajte se kaj vas moti, kaj je tisto, na kar lahko vplivate in začnite spreminjati. Morda vas moti plastika v morju in imate znanje, da izumite njen nadomestek ali stroj, ki jo pobira in reciklira na mestu. Morda vas moti kup papirovja na vaši mizi in se odločite, da to pospravite. Ni potrebe, da ciljate na svetovni mir – začnite tam, kjer lahko dejansko kaj spremenite. Lahko vas moti dejstvo, da je zmeraj več otrok nezmožnih vzpostavljanja pristnih stikov s sovrstniki in začnete delati na tem, da jih naučite kako. Pomembno vprašanje je tudi, ali ste sploh pripravljeni kaj narediti v zvezi s tem ali ne. Če ne, se ne spuščajte v globine problema, temveč najdite nekaj drugega, kar je vredno vaše energije in časa.

Prepoznajte svoje vrednote.

Kaj je to, za kar se je vredno boriti, kaj vas pomirja in ob kršenju katere vrednote se najbolj razburite?

Kadar ves nekaj zelo moti, pomeni, da so kršene vaše vrednote. Tako jih boste najlažje prepoznali. Lahko pa pogledate ta seznam in izberete 5 vrednot, za katere se vam zdi, da jih najbolj cenite. Izpišite si jih in jih še enkrat poglejte. Vprašajte se, ali živite te vrednote in kaj lahko naredite, da jih še bolj integrirate v svoje življenje. Razvrstite jih po pomembnosti in jih začnite bolj aktivno vključevati v svoj vsakdan. Iskanje svojega smisla zahteva trud in voljo. To ni nekaj, s čimer se ukvarjate 15 minut in nato pozabite na to. Smisel življenja naj vam bo gonilo, ki vas vodi. To je nekaj, kar vam bo prinašalo radost in vas izpopolnjevalo tudi čez 15 let. Vendar ne zamenjujte smisla življenja s hedonističnim načinom življenja (no, razen če je hedonizem vaš cilj življenja, čeprav verjamem, da imate globje vrednote, kot to. Mnogi rečejo, da jim je smisel življenja upokojiti se pri 40-50 in potem preživeti preostanek življenja nekje na plaži s koktejlom v roki. En teden je to še zabavno. Kaj pa čez en mesec? Eno leto? Na tak način človek stagnira. Narejeni smo za delovanje in takšna prepričanja so v veliki meri otroške iluzije, ki jih s seboj nosi odrasel človek).

Prepoznajte in delujte

Ke enkrat opredelite svoje vrednote, lahko začnete iskati smisel življenja. Nato sledi akcija. Vedenje samo ni dovolj. Treba je to tudi živeti. Zavedajte se, da delovanje z namenom ni (zmeraj) lahko. Soočali se boste z raznimi preprekami in težavami na poti do cilja. Vendar:

ne popustite, četudi bo (kdaj) težko,

korak po korak stopajte naprej po svoji poti, kot po utrjenih tirnicah,

vsak dan naredite nekaj, kar je dobro za svet ali izboljša vaše življenje,

nagradite se za vsak opravljen trud in za vsako pozitivno izpeljano spremembo v življenju,

družite se z ljudmi, ki vas podpirajo, s tistimi, ki jih občudujete in se lahko od njih kaj naučite,

imejte vzornike, preko katerih lahko sami začnete graditi boljše življenje zase. Zakaj jih spoštujete, kaj takšnega počnejo, kar v vas vzbuja občudovanje? V čem so dobri in katere vrednote živijo? Modelirajte jih in se učite od njih.

berite, poslušajte govore in predavanja, podcaste in se udeležite on-line tečajev.

Več kot boste vedeli, več orodij boste imeli za svoj napredek in dosego svojih ciljev.

Nihče se ne rodi z znanjem. Potrebno je delo, disciplina in pripravljenost žrtvovati del svojega časa za svojo nadgradnjo. Želim si, da bi imela to znanje, ki ga imam sedaj, pri svojih dvajsetih. Vem, da nikdar ni prepozno in da se učimo skozi napake, vendar bi živela drugače. Več bi ustvarjala in manj časa bi zapravila za razne nesmisle, s katerimi sem si krajšala čas. Vrednote se na srečo spreminjajo in vsi imamo možnost, da tudi kasneje osmislimo smisel življenja in ga živimo. Najdite svoj smisel življenja in ko boste na poti uresničevanja, bo vaše srce plesalo. Vedeli boste, da ste na pravi poti, saj boste blesteli in želeli boste nadaljevati.

Dan za dnem se bo vaše življenje spreminjalo na bolje in rezultati vam bodo vlivali moč in pogum.

Prijavite se na brezplačni, 30-minutni termin, če še iščete svoj smisel življenja. Dobili boste smernice in skozi pogovor boste bolje spoznali sebe in svoje vrednote.

[petrakmetec-blog]

Postanimo kreativnejši s pomočjo kreiranja navad

https://petrakmetec.com/?p=7322 Se lahko ljudje spremenimo? Star slovenski pregovor pravi da ne. Vendar - je to res?  Z znanostjo je šlo naprej tudi razumevanje človeka in danes vemo mnogo več o sebi in o svojem delovanju, kot so o tem vedeli nekoč. Dejstvo je, da ljudje skoraj 95% delujemo na nezavednem nivoju, ki ga usmerjajo razne navade in reakcije na zunanji svet, ki izhajajo še iz pradavnine. Nezavedni del možganov procesira informacije (po dr. Bruce Lipton-u) celo do 500.000x hitreje kot zavedni del. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste želeli vtipkati PIN v avtomat za dvig denarja in se nikakor niste mogli spomniti pravilne kombinacije. Ko pa to prepustite nezavednemu umu, se pa prsti kar sami od sebe sprehodijo po številčnici in odtipkate pravilno PIN številko.

Ljudje smo skupek navad, ki se jih učimo celotno življenje.

So navade dobre?

Odvisno katere :) Bolj kot določene navade utrjujemo, bolj se zasidrajo v nas in težje jih je spremeniti ali nadomestiti z novimi. Naši možgani so leni in dnevno imamo na voljo samo določeno procesorsko moč. Zaradi tega se formirajo navade – da se proces odločanja procesira v nezavednem. Kajti, če jih ne bi bilo, bi se sproti odločali za vsako dejavnost posebej. Kako sesti v avto, katero pot izbrati do službe, kako si umiti zobe, itd, itd. Navado ustvarimo tako, da določeno stvar ponavljamo. Vendar samo ponavljanje ni dovolj. Ta aktivnost mora prinesti neko zadovoljstvo, da jo možgani sprejmejo kot vredno za zapomniti si in jo nezavedno zagnati vsakič, kadar se pojavi ustrezna izhodiščna točka. Prej sem zapisala, da bolj kot navado utrjujemo, bolj bo zasidrana v možganih. Predstavljajte si pot navade kot reko, ki se vtisne v možgane. Dlje časa, kot teče na istem mestu, globlja je vrzel.

Koliko časa je potrebnega za osvojitev navade?

Na srečo pa smo se naučili, kako lahko te navade spreminjamo. Včasih je veljalo, da je potrebno nekaj ponavljati cca 21 dni, da to osvojimo. Novejše raziskave kažejo, da je ta številka precej višja. Ker smo si ljudje med seboj različni, lahko nekateri posamezniki osvojijo navado v parih dneh, drugi potrebujejo za njo več kot leto dni, v povprečju pa po novem velja, da jo je potrebno izvajati cca 66 dni. Kadar spravimo neko dejavnost v navado, ta več ne zahteva zavestne procesorske moči. Kaj to pomeni? Predstavljajte si, da dobite preblisk in si resnično zaželite tekanja. Približujejo se prazniki in želite odstraniti nekaj centimetrov okrog pasu. Po tehtnem premisleku se odločite, da se vam bo časovno izšlo, če greste 2x tedensko teči med 30-50 minut. Prvi teden vam uspe, ko ste še polni zanosa, naslednji teden se že morate precej pregovarjati, da si obujete tekalne copate in greste ven. Potem se zgodi, da morate ostati malo dlje v službi in preskočite tek. Ob naslednjem terminu razmišljate o tem, da ste si to zadali, vendar ste utrujeni in ostanete zaviti v toplo dekico na kavču.

Pri navadi ni dobro poskušati. Izpeljite ali pa ne

Nato minejo trije meseci in ta proces ponovite od začetka. Vsakič znova porabite vso svojo voljo, da začnete. In odnehate in ponovno se morate prisiliti, da začnete, in spet in spet… Kadar pa s tekom (ali kakšno drugo navado) vztrajate dovolj dolgo, s tem pokažete možganom, da si tega res želite, četudi je težko in ste včasih utrujeni - to ponotranjite in vam preide v navado. Ko enkrat ustvarite navado, se za to dejanje ne rabite več truditi, niti ne razmišljate o tem ali bi ali ne bi, enostavno jo izpeljete.

Kaj je še zelo pomembno pri ustvarjanju navad?

Da izpeljete to, kar ste si zadali ne glede na vse. To pomeni, da tudi, če ste utrujeni, greste ven, morda ne tečete vseh 30 min, pač pa tečete 5 min, ostalo se pa sprehajate. Važno je, da opravite nalogo, četudi (po vaših merilih) nezadostno in slabo. Jaz si sedaj ustvarjam navado, da vsak dan napišem vsaj 500 besed. In verjemite mi, da nimam vsak dan “dneva”, ko mi to z lahkoto uspe. Tisti dan, ko sem res utrujena in imam ogromno drugih stvari za narediti, pač napišem 500 naključnih besed, toliko da nekaj napišem. S tem dam vedeti svojim čudovitim možganom, da mi je to res pomembno in da kljub vsem oviram, ki mi jih bo postregel, bom to nalogo še zmeraj izpeljala. Da, vsaj dan je lažje in sedaj niti več ne razmišljam ali bi šla pisati ali ne, ker je to postalo del moje rutine. Na takšen način lahko vključite marsikatero navado uspešnih in produktivnih ljudi, saj vam čez čas to opravilo več ne bo jemalo energije, temveč se boste ob tem počutili enako, kot da bi npr delali nekaj vsakdanjega.

V začetnem stadiju zmeraj izpeljite dejavnost, ki jo želite spremeniti v navado!

Možgani so veliki varčevalci energije, saj jo potrebujejo, da vas v vsakem trenutku rešijo iz nevarnih situacij. Teh skoraj da več ni, vsaj ne takšnih smrtno nevarnih. In kadar želijo uveljaviti svoje, boste med delom postali utrujeni, brez energije in motivacije. To je njihov odgovor na to, da želite nekaj spremeniti. Ne popustite. Če ste res utrujeni, si vzemite 20 min in naredite power nap oz krepčilen sen po naše. Pomaga in osveži možgane, da lahko ponovno delujejo. Posebej v prvih dneh ne popustite! Če se že zgodi, da res ne utegnete, naredite to naslednji dan 2x (ok – če je vaša nova navada v kreiranju zdravega prehranjevanja – potem vam ni potrebno pojesti dveh zdravih obrokov naenkrat. Vztrajajte pa pri njih). Dopovejte svojemu telesu, da je to resnično pomembno. Sčasoma boste potrebovali zmeraj manj zavedne moči, da nalogo izpeljete.

Kako pa spreminjam navado?

Obstaja več načinov, mi si bomo pogledali tiste, ki jih lahko naredite sami, brez dodatne zunanje pomoči

Prepoznajte navado, ki jo želite spremeniti Navada se zažene, ko dobi telo vstopni signal. Najdite tisti sprožilec navade in začnite staro navado nadomeščati z novo, ki je enako ali vsaj približno enako zadovoljujoča kot ta sedanja. Če želite na primer po vseh dnevnih opravilih iti na sprehod, namesto pojesti škatle piškotov, najdite kaj je tisto, kar v vas sproži napad na piškote in takrat zavijte proti izhodnim vratom in brž na sprehod.

Nagradite se Nagrade so izjemnega pomena pri kreiranju navad. Določite si kakšna bo nagrada, kadar boste določeno stvar izvedli npr 3x ali 5x zapored. Nato, kakšna bo nagrada, ko to stvar izpeljete 10x, 20x,… Določite si smiselne nagrade. Če hujšate, naj bo nagrada masaža ali kopel, ne pa piškot ali tortica.

Dobro razmislite, kaj želite z novo navado doseči Ali je ta dejavnost nekaj, kar boste lahko delali tudi čez dve leti ali je trenuten navdih. Kakšna je vaša motivacija? Koliko časa lahko za to namenite? Ne bodite preveč optimistični, saj je to smrt za kreiranje navad. Pri navadah tisti nasvet – bolje je poskusiti – ne velja. Raje realno precenite situacijo in nastavite dejanje tako, da ga boste lahko v vsakem primeru izvedli.

Postavite si cilje in vmesne stopnje Cilji so izjemno pomembni. Brez njih nas vodi pot malo na desno, malo na levo. Kaj želite s to navado doseči? Kako boste vedeli, da ste na pravi poti? Cilji morajo biti merljivi. Postavite si vmesne točke in praznujte, ko jih dosežete. Z majhnimi koraki se daleč pride.

Členite  Navado, ki jo želite vpeljati pripnite na že obstoječo navado. Za primer, da želite tekati, si ne recite – jutri grem tekat, temveč si recite – ko pridem domov iz službe, grem tečt. Ali zjutraj, ko se zbudim, bom namesto brskanja po FB ali Instagramu, bral knjigo.

Vztrajajte in izpeljite nalogo brez predaje  Jaz sem si zadala, da 2x tedensko naredim 30 minutni kardio trening. Zjutraj, po pilatesu. Danes je bil ta dan in telo mi je dalo jasno vedeti, da mu sedenje na kolesu ni nekaj, česar bi se trenutno veselilo. Po notranjem dvoboju sem vseeno izpeljala svoj načrt, res da na nižji frekvenci in bolj na easy, sem pa naredila to, kar sem si zadala. In po tem sem se izjemno dobro počutila. Že to mi je dovolj velika nagrada, da bom naslednji teden vztrajala.

Postavljanje navad je luštna zadevca, posebej, ko veste, koliko vam bo to olajšalo delo v prihodnje. Pobrskajte po sebi in najdite tiste navade, ki vas ovirajo v življenju. Ena izmed takšnih je zavlačevanje ali pasivnost in jih začnite postopoma spreminjati. Pri kreiranju novih navad vam lahko POMAGAM. Prijavite se na svetovanje in skupaj naredimo velik korak naprej. Za boljše razumevanje navad, priporočam v branje naslednje knjige: Superhuman by habit, Tynan The power oh habit, Charles Duhigg The 7 habits of highly effective people, Stephen R. Covey Zagotovo se kakšna izmed teh najde v slovenščini, malo pobrskajte po knjigarnah ali knjižnicah. Želim vam uspešno kreiranje navad!

[petrakmetec-blog]

Strah - prijatelj ali sovražnik?

https://petrakmetec.com/?p=7309 Pozdravljeni, Danes vam želim povedati nekaj o strahu. Strah je nekaj, kar nas opozarja na prihajajočo nevarnost in je osnovno človeško čustvo. Včasih je upravičen in takrat je zelo primeren, saj nas zavaruje pred nevarnostjo, prevečkrat pa nastane zaradi načina razmišljanja. Strah zna biti:

zelo močan in ta hromi telo,

onemogoča delovanje,

lahko zavira razmišljanje,

slabi reakcije.

Kadar vas strah hromi pred aktivnostmi, ki bi vam dolgoročno prinašale koristi, takrat ta strah ni zaželen in ga je bolje osvoboditi. Malo strahu je normalno in včasih celo primerno. Strah zmeraj nakazuje na to, da greste izven svoje cone udobja. Malce strahu vas prisili, da se bolj pripravite, date vse od sebe in naredite najbolje kot znate. Kadar je preskok iz cone udobja prevelik, se pojavi res močan strah, ki onemogoči delovanje in vas oslabi. Govorili bomo o strahu, ki vam slabi kvaliteto življenja. To je ta, ki nastaja na primer zaradi

bojazni pred javnim nastopanjem,

pogovori z nepoznanimi ljudmi,

vožnjo avtomobila,

zmenki,…

Teh strahov je ogromno in kadar jim podležemo in ne naredimo koraka naprej, s tem fobijo še samo poglabljamo in se oddaljujemo od željenega stanja.

Kaj lahko naredimo?

Predlagam, da najprej raziščete vzrok – kaj je tisto, česar vas je strah? Vas je strah, da boste razočarani, da boste vi koga razočarali, vas je strah, da se vam bo kaj zgodilo, da boste umrli, da boste ostali sami?

“Vzroke za strahove lahko najdete preko pogovora, coachinga, z samoanalizo ali v meditaciji.”

Vseeno je, kako pridete do vzroka, važno je, da najdete primarni vzrok. Ko enkrat pridete do korena, do tistega glavnega strahu, lahko naredite strategijo za zmanjševanje le-tega. Če se vam zdi, da tega sami ne zmorete, poiščite pomoč. Lahko se obrnete name ali na koga, ki ga poznate in mu zaupate.

Začnite počasi

Ob velikem strahu vam priporočam, da začnete počasi. Začnite z majhnimi koraki, ki jih boste lahko uspešno prebrodili in vam bodo vlivali samozavest in vedenje, da zmorete. Ne preskakovati teh korakov, kajti kadar vas strah preveč ohromi, da bi uspešno izvedli nalogo, potem se vam zna ta fobija poglobiti. Če si želite predavati ali peti, vas je pa strah javnega nastopanja, začnite počasi. Najprej opravite predavanje pred nekaj domačimi ljudmi, ter počasi napredujte. Ker, če vas je groza nastopanja in se boste naenkrat znašli pred polno dvorano ljudi, vas zna to toliko ohromiti, da ne boste spravili iz sebe besede. To samo poglobi strahove in tega ne želimo. Meditacija je tudi čudovita metoda za samoodkrivanje, kadar nimate denarja za svetovanje ali vam je neugodno deliti svoje osebno, intimno razmišljanje z nekom drugim. Obstaja tudi precej študij, ki dokazujejo, da redno meditiranje zmanjšuje anksioznost, saj vas meditiranje nauči zaznati neželene misli in jih pravočasno ustaviti. Kadar se začnete zavedati svojih misli in osvojite živeti tukaj in sedaj, s tem odstranite strahove zaradi prihajajočih dogodkov. Ne v celoti in to tudi ni zaželeno, jih pa toliko utišate in ozavestite, da vam strahovi ne preprečijo osebnostne rasti in sodelovanja na dogodkih, ki vam bodo pomagali v življenju. Vsakič, ko boste začutili tisti občutek v telesu, ki vas je do sedaj ustavil, da naredite korak naprej, se ustavite. Vprašajte se ali je realen in si povejte, da to zmorete. Notranje se opogumite in končno pokličite tisto osebo ali pojdite na aktivnost, ki se je želite udeležiti, čeprav nikogar tam ne poznate... Delajte korak za korakom. Bodite nežni do sebe, saj se teh strahov ne znebimo čez noč. Počasi pa nam postajajo aktivnosti bolj in bolj domače. Vedite, da imamo vsi strahove. Vsakdo se sooča s svojimi demoni, razlika je samo ali jih uspešno premagujemo ali jim pustimo, da nam grenijo življenje. Izbira je vaša. Jaz sem izbrala svobodo in moram priznati, da je občutek odličen.       Kontaktirajte me, če mislite, da vam lahko pomagam na vaši poti do boljšega življenja. Potrebno bo nekaj napora, vendar se splača. 

[petrakmetec-blog]

Zavrnitev boli. Kako se soočiti z njo?

https://petrakmetec.com/?p=7296 Ljudje potrebujemo občutek pripadnosti. To izvira še iz časov, ko je pripadanje skupini pomenilo preživetje, izključitev pa smrt. To imamo podzavestno še zmeraj v sebi in zaradi tega smo na vsako odklonilno dejanje občutljivi. Zavrnitev - še posebej, če nam je potrditev pomembna - zelo boli in prinaša s seboj veliko razočaranje. V bistvu redko kaj tako boli kot zavrnitev. Vseeno je, na kaj se nanaša zavrnitev – ali nekdo skritizira naše delo, nas ne povabijo na zabavo, nam ne potrdijo prošnje, ne povišajo plače, čeprav se zelo trudimo za to – vsak NE boli. Raziskave kažejo, da zavrnitev ne obstaja samo kot čustvo, temveč se odraža kot fizična bolečina. Na primer, v študiji (vir spodaj), objavljeni v Proceedings of the National Academy of Science so objavili, da kadar vidimo fotografije (ne po naši želji) bivšega partnerja z novo ljubeznijo enako “bolijo” kot da si polijemo vročo kavo po roki. Skratka – boli in to ne samo psihično, temveč fizično.

“Zavrnitev čutimo kot fizično bolečino”

Zavrnitev ni zgolj bolečina, povzroča tudi dolgotrajne posledice, saj se, če je res globoka, počutimo nesigurne vase, v svoje odločitve in v svoje dosedanje izbire. Ljudje potrebujemo občutek varnosti in kadar je naš občutek varnosti zaradi zavrnitve zamajan, začnemo dvomiti vase.

Zaradi zavrnitve lahko občutimo tudi:

zmanjšanje koncentracije,

povišano stopnjo stresa,

nihanje razpoloženja in

nezmožnost kontrole svojih čustev,

slabše spanje,

razdražljivost ali

agresijo.

Nekaterim ljudem ob zavrnitvi ustreza umik v samoto, drugi se raje umaknejo samoti in se poskušajo zamotiti z raznimi motilci. Vsak človek je drugačen in zaradi tega se drugače odziva na zavrnitve. Študije kažejo, da ljudje, ki imajo višje mnenje o sebi ali imajo višji socialni status, lažje predelajo zavrnitev. Ljudje, ki imajo nižjo samopodobo, se bodo z zavrnitvijo težje spopadli, saj jim zavrnitev da še dodatno potrditev, da niso vredni. Razlika med ljudmi je tudi na kakšen način jemljejo zavrnitev. Kadar razumete zavrnitev kot možnost za delo na sebi, je to priložnost za rast. Kadar jemljete zavrnitev kot kazen, oziroma kot dokaz o lastni nezmožnosti, potem bo slabo vlivala na vas. Teh pogledov in življenjske naravnanosti se da naučiti in če želite narediti spremembno v tej smeri, vam lahko pomagam. Dejstvo je, da se nam zavrnitve dogajajo. Nekatere so milejše kot druge, oziroma jim mi dajemo večjo ali manjšo pomembnost, odvisno od tega, kaj nam je pomembno v življenju. Se pa dostikrat zgodi, da po nekaj časa ugotovimo, da je bila zavrnitev, čeprav je bila zalo boleča, dobra za nekaj. Kadar se naučite kako se odzvati na zavrnitev, vam bo mnogo lažje v življenju. Če imate problem s tem, delajte na samozavedanju in na krepitvi socialnih veščin.

Samozavest in samozavedanje je ključ do uspeha

Verjetno veste, kako pomembno je imeti zdravo mero samozavesti. Eno je to vedeti, drugo pa je to prakticirati. Večina nas je vzgajana v okolju, ki nam daje vedeti, da nismo dovolj dobri in da nismo vredni. Te vzorce, ki jih poberemo v odraščanju od staršev ali vplivnih oseb iz našega okolja, nosimo v naše odraslo življenje in tu nam povzroča preglavice. Če se najdete v tem, da vam manjka samozavesti, začnite delati majhne korake na poti do višje samozavesti. Vsak dan se pohvalite za nekaj, kar ste dobro naredili čez dan. Zahvalite se sami sebi, ker ste in si povejte, da se imate radi. Morda se vam to sliši čudno, vendar pomaga. Vsak večer pred spanjem poglejte, kaj ste dobrega opravili in si povejte, da ste ok. To ponovite še vsako jutro in sčasoma boste začeli čutiti spremembe v sebi.  

Spremenite svoje notranje dialoge

Ljudje so zelo grdi sami do sebe. Tudi jaz sem nekoč bila, dokler se nisem začela ukvarjati z močjo misli in moram priznati, da se je moje življenje obrnilo za 100% na bolje. Misli, kot so ”kaj je narobe z menoj”, ”kako sem lahko naredila takšno neumnost”, “vse je moja krivda”, vas bodo samo razorožile in vam poslabšale počutje. Vsem se nam zgodijo zavrnitve, razlika med nami je samo v tem, kako se odzovemo na njih. Kadar se zaradi zavrnitve krivite za vse, kar se dogaja, si s tem jemljete moč. Ne si delati tega. Tudi uspešni ljudje ne dobijo zmeraj tega, kar si želijo, vendar se zavedajo, da ni vse odvisno od njih. Začnite se zavedati kaj se dogaja znotraj vas, kakšne besede si namenjate, saj so zelo pomembne. Pomagate si lahko z meditacijami za trening čuječnosti – so izvrsten trening za kontrolo misli.

Vse bo minilo

Zavedajte se, da s časom vse mine. Četudi se počutite nevredni, vedite, da ste ok. Ne dovolite, da vam en neuspeh zasenči vse druge uspehe, ki ste jih imeli v življenju. Dajte si priznanje za ostale dosežke in se zavedajte, da vam je lahko zavrnitev dobra šola za naprej. Preučite kje v procesu je šlo kaj narobe, izboljšajte svoj proces in poskusite znova. Učite se skozi svoje napake in rastite. Vsaka bolečina s časoma izzveni in življenje teče dalje. Glejte na zavrnitev kot na učno izkušnjo, tudi če je nastala v razmerju. Ne dovolite si, da prevlada misel, da ste ožigosani zaradi enega dogodka. Niste.

Dovolite si biti ranljivi

Ste človeško bitje in imate čustvene odzive. Dovolite si začutiti bolečino in jo predelajte. Niste robot in dovoljeno vam je čutiti. Zjočite se, kričite v blazino, dajte ven to žalost oziroma frustracijo.  Imejte pa v mislih, da se ne smete predati tem občutkom, da ne boste ostali v teh občutkih zaradi navade same. Recite si – to bom predelal-a do naslednjega torka, potem pa grem dalje. Poskrbite, da bodo ti občutki kratkotrajni in ne stalni obiskovalci vašega življenja.

Imejte ničelno toleranco do destruktivne samokritičnosti

Morda vas zamika, da si po zavrnitvi naštejete vse svoje napake in se vseskozi opominjate kakšne napake ste naredili – prosim ne delajte tega. Priporočljivo je, da pregledate procesne napake, ne se pa zaradi njih “žreti”. Razmišljanje kot “Verjetno je dobro, da na naslednjem zmenku ne govorim toliko o svoji bivši ljubezni” je v redu – razmišljanje kot ”Sem popoln luzer” pa ni ok.

Zavrnitve ne jemljite osebno

Vsak človek je svoj lasten svet in ni nujno, da ste vi tisti, ki ste krivec za določeno zavrnitev. Ne jemljite zavrnitev osebno.

Pojdite med ljudi in okrepite socialne veščine

Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo socialno okolje, v katerem se počutimo dobro in zaželeno. Enostavno je v naši biologiji, da želimo pripadati. Zavrnitev zna zanihati ta občutek pripadnosti in v nas vzbudi negativne občutke. Kadar se znajdete v situaciji, da vas zmenek pusti na cedilu, pokličite nekoga, ki ga že dolgo niste slišali in vas bo vesel. Toliko, da začutite, da je nekdo resnično iz srca vesel vašega glasu, pa čeprav je to babica ali stric, s katerim se slišite 1x letno. Ali pa kadar ste ostali v službi sami za kosilo, pokličite koga iz na primer kakšne popoldanske aktivnosti (kolegico iz aerobike ali kolega iz košarke), širite svoj krog ljudi in se zavedajte, da ste ok in da ste dovolj takšni kot ste. Kontaktirajte me, če imate težave s sprejemanjem zavrnitve in želite to razrešiti. Krepite svojo samozavedanje, učite se skozi napake in rastite.       Viri: http://www.pnas.org/content/108/15/6270 https://static1.squarespace.com/static/ https://ideas.ted.com/why-rejection-hurts-so-much-and-what-to-do-about-it/ http://science.sciencemag.org/content/302/5643/290

[petrakmetec-blog]

Začni sprejemati boljše odločitve

https://petrakmetec.com/?p=7283

Majhne spremembe v odločanju lahko imajo velike posledice na spremembe v življenju.

Za nami je vikend in če pogledamo resnici v oči – zjutraj verjetno ni bilo najbolj prijetno vstati iz tople postelje in iti v službo. Vikendi so običajno polni druženja z ljudmi, s preveč dobre hrane, ki se ji čez teden izogibamo, saj pazimo na kilograme. Čez vikend nas premami socialno okolje, zamotimo se s pogovorom in smehom in prej kot se zavemo pojemo še tri kose peciva ali slastne pečenke, čeprav vemo, da se bomo naslednji dan “žrli” zaradi tega. Vam je to kaj znano? Ste se že znašli kdaj v takšni situaciji? Morda se ne najdete v hrani, se pa najdete v pijači ali čem drugem.

Nezavedne odločitve

Če ste pri prejšnjem vprašanju vsaj enkrat pokimali, se ne obremenjujte preveč. Vsi delamo nezavedne odločitve in kljub dobrim namenom kdaj pa kdaj “pademo na izpitu”. Čez dan naredimo nešteto odločitev, ki se jih niti ne zavedamo. Od odločitve kaj bomo jedli za zajtrk in ali ga bomo raje preskočili, do tega katere naloge se bomo na delovnem mestu najprej lotili, po kateri poti gremo v službo / šolo /xyz… Odločitve delamo na vsakem koraku in ker so možgani nastavljeni tako, da nam olajšajo delo, večina odločitev poteka brez da bi se sploh zavedali, da se za nekaj odločamo. Mati narava nam je s tem zelo olajšala življenje – samo pomislite, kakšen kaos bi bil, če bi si za vsako odločitev vzeli nekaj minut časa – razmišljali bi ali bi si umili zobe z desno ali levo roko, ali bomo kavo spili doma, domo dodali kakšen dodatek, ali bomo pili hladno, toplo, sami,… Kadar smo na avtopilotu, takrat izbiramo odločitve, ki so nam v preteklosti prinesle določeno korist. Ponavadi prevladajo lepše, bolj privlačne izbire, ki imajo v naši podzavesti večjo korist (kot na primer tortica, čeprav še komaj dihamo po kosilu). Vizualne slike mnogokrat pripomorejo k izbiri, ki jo kasneje obžalujemo. Zato pa je večina reklam na tv za hitro pripravljeno hrano, ki izgleda prav vabljiva in mamljiva, v resnici je pa prehransko gledano izjemno revna in slabo vpliva na zdravje.

Knjiga tedna

Nobelov nagrajenec Richard Thaler v njegovi knjigi  “Nudge: Improving Decisions on Health, Wealth, and Happiness” razlaga znanost, ki se skriva za “nudgi” (za besedo nudge nimamo direktnega prevoda – pomeni dražljaj ali nekaj potisniti, potrepljati, nekoga ali nekaj nežno poriniti naprej, dregniti- v našem primeru to pomeni, da nas nekaj “potisne” v določeno odločitev – naj bo to vizualna podoba, reklama, spomin na nekaj, kar nam je ugajalo). Poanta knjige je, da začnemo vključevati preproste spremembe v okolju (imenovane tudi arhitektura izbire) za usmerjanje odločitve v smer, ki jo želimo. “Nudging” nikoli ne pomeni omejevanja razpoložljivih možnosti. Namesto tega pristop temelji na predstavitvi možnosti na drugačen način. Zamisel je ta, da preoblikujemo arhitekturo izbire, tako da nežno usmerja potek odločanja k boljšim rezultatom.

Postanite boljši arhitekt svojih odločitev

Uporaba dregljajev v vašo korist je lahko enostavna, če sledite tema dvema načeloma: da je dregljaj uspešen, mora (1) zmanjšati trud, ki je potreben, da naredimo željeno izbiro in (2) izboljšati motivacijo, da se odločimo za to izbiro. Eden možnih načinov, kako se zavežemo k bolj zdravim jutranjim prehranskim navadam je ta, da si pripravimo zajtrk zvečer pred spanjem. Hrano postavite na takšno mesto, da jo vidite kljub jutranji utrujenosti. Kadar vas čaka lepo pripravljen slasten obrok, obstaja skoraj nična verjetnost, da ga boste preskočili. Lepo pripravljena hrana vam da še dodatno motivacijo za njeno zaužitev. V današnjem svetu tehnologije obstaja mnogo pripomočkov, ki vam lahko pomagajo izpeljati prave odločitve in vas malo “potisnejo” naprej. Obstaja ogromno aplikacij in pametnih pripomočkov, ki vas opominjajo na gibanje, pitje vode, vam pomagajo pri hujšanju ali vas vodijo na poti do sprememb, ki jih želite vpeljati v življenje. Večina jih ima dnevnik oziroma statistiko, ki vas še dodatno motivira k dokončanju zastavljene naloge. Gospod Richard Thaler je lepo izjavil, da “nobena stavba ni brez arhitekture  in nobena izbira ni brez konteksta". To znanje je dobro uporabiti v našo korist. Kadar prevzamemo pobudo in začnemo ustvarjati vsebino, ki jo potrebujemo, lahko začnemo voditi naše odločitve in s tem ustvarimo to, kar želimo. Naslednjič, ko boste pred kakšnim izzivom, kako vpeljati spremembo v življenje, se spomnite na dregljaje. Izbiro si olajšate izbiro, da na koncu sploh ne bo potrebna odločitev, saj boste vse pripravili tako, da bo sledilo logično sosledje dogodkov.

[petrakmetec-blog]

Kdo želiš biti?

https://petrakmetec.com/?p=7277 Želite biti nekdo, ki ga spremlja sreča ali nekdo, okrog koga je vse črno in temačno? Življenje ima hiter tempo. Dan je podoben dnevu, veselimo se tistih prostih dni, ki jih imamo in upamo, da bodo odtehtali vse napore in gonjo, v kateri smo. Nakopljemo si preveč obveznosti, saj imamo občutek, da smo na tak način nekaj vredni. Vredni - kadar smo delavni, pridni, ustvarjamo, skrbimo za otroke, za starše, za prijatelje. Za vse, samo zase ne. Pa je to res? Lahko najdemo vrednost tudi v tem, da poskrbimo zase? Za svoje potrebe, za svojo dušo? Kdaj ste nazadnje sredi delovnega tedna, polnega različnih obveznosti, naredili nekaj samo zase? Šli sami s seboj na sprehod, kavo, na masažo, si privoščili nego, ali pa se samo ulegli v kad in brali knjigo?

Nikdar ne postanite tako zasedeni z delom za boljše življenje, da pozabite živeti.

O vrednosti pišem zato, ker dobi marsikdo med nami občutek krivde, kadar si vzame čas zase. Je pa takooo zelooo pomembno, da si ga. S tem napolnimo notranje baterije, dobimo elan in motivacijo za naprej. Ne čakajoč na tiste počitnice, ki bodo naslednje leto, temveč za majhne stvari, ki so nam na dosegu roke, nam polnijo življenje, vendar smo preveč zasedeni, da bi jih videli in vključili v življenje.

Kaj lahko naredite že danes?

Čudovit dan je, pojdite ven, na sonce. Na sprehod ali na pijačo in preprosto - uživajte. Bodite zavestni tega kar delate in z vsemi čuti vpijte ta dogodek. Občutite mir, zadovoljstvo in hvaležnost. Poglejte okoli sebe malo podrobneje in opazujte tiste lepe stvari. Vsaj enkrat ne iščite napak, temveč lepote sveta. Poslušajte zvoke šelestenja listja v vetru, petje ptic ali zvoke vode. Osredotočite se na prijetne, nežne zvoke. Dajte telefon na stran, bodite sami s seboj. Lahko si nastavite timer, da boste sproščeni. Samo sprostite se, umirite um in se prepustite trenutku. Presenečeni boste, koliko vam takšen kratek umik vase napolni baterije. Zavedli se boste svojega življenja, zavedli se boste sprememb, ki jih lahko vnesete, da boste živeli bolj kvalitetno življenje. Dovolite si. To je vsa umetnost. Pocartljajte tisti glasek, ki vam medtem govori, da to ni prav, da ste neodgovorni in leni. Povejte mu, da to delate zato, da boste imeli več energije kasneje in boste lažje ter hitreje vse opravili.

Domača naloga

Zvečer ali čez dan, odvisno kdaj imate največ možnosti za umirjenih 10 minut razmisleka, vzemite v roke beležko in pisalo (ali telefon) in začnite pisati majhne stvari, ki bi vas osrečile. Je to jutranji ples prebujanja, ljubljenje s partnerjem, kosilo ali večerja v družinskem vzdušju brez televizije in telefonov, plavanje, skakanje po lužah, kadar dežuje, ali karkoli pač VAS veseli. Domača naloga od vas zahteva, da vključite ta opravila na prioritetno listo. Vsak dan nekaj, vsaj 20 minut na dan. Ne čakajte, da boste zaključili xy projekt, da bo nebo obarvano v pinky barvo ali da dobite povišico. Začnite danes! To so majhne pozornosti, ki vam plemenitijo življenje. Brez njih je življenje pusto, sivo in godrnjajoče. Želite postati godrnjajoč starec ali starka, ki ni znal živeti? In na svoji smrtni postelji obžaluje, da ni živel bolj radostno? Sreča in veselje sta NAVADI. Tako kot je navada pritoževanje in godrnjanje. Kdo ste raje? Zmrda iz Smrkecev ali nekdo, ki je srečen? V odgovor ne dvomim.