#svetovna vojna

[starerazglednice]

Šmarnogorski zvonovi

Prva svetovna vojna je prizadela tudi božjepotno cerkev Matere Božje na Šmarni gori, ki je tedaj slovela po največjem bronastem zvonu na Kranjskem. Tega in še preostale tri so med 1. vojno vojaške oblasti pobrale iz zvonika in jih pretopile za potrebe vojskovanja. Dobrih deset let je moralo preteči, da so se zvonovi vrnili na svoje mesto. 2. 7. 1928 je v zgodnjih jutranjih urah množica ljudi iz Šentvida in okolice pospremila odhod novih zvonov, katere je izdelal šentviški zvonarski in livarski mojster Ivan Kogovšek. Največji zvon je bil skupaj z vozom težak 5000 kg. Vleklo ga je sedem parov konj šentviških gospodarjev. Ostale tri zvonove so vlekle vprege konj gospodarjev iz Šmartnega, Smlednika in Vodic. Veličasten sprevod je krenil proti Tacnu, Pirničam, Vikrčam in Zavrhu, rojstnem kraju župnika Jakoba Aljaža. Ob poti jih je pozdravljala množica ljudi, mlaji in streli iz možnarjev. Na čelu sprevoda je korakala gasilska godba iz Vodic, ki je poskrbela za vedro razpoloženje. Ob sedmi uri zjutraj je krenil na pot po strmini prvi zvon, nato še drugi. Brez večjega napora sta bila po dobri uri že v zvoniku. Težave so se začele s tretjim in nato še z največjim in najtežjim zvonom. Potem, ko so izpregli vse konje so gasilci in množica ljudi vlekli voz z zvonom samotež po hribu navzgor. Vseh sodelujočih je bilo okoli tristo. Predno je ura bila poldne je tudi zadnji in najtežji zvon že visel v zvoniku. Novi zvonovi so prvič zapeli ob 700 letnici šmarnogorske božje poti, na praznik Marijinega vnebovzetja 15. 8. 1928. Slovesno blagoslovitev zvonov je opravil knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Poslano razglednico je izdelal fotograf Tone Šmajdek.

[peterjancic]

Elon Musk o tankih kot smrtni pasti, Rusom Ukrajinci "zaplenili" še T-90S, Armat pa še ne

Elon Musk o tankih kot smrtni pasti, Rusom Ukrajinci “zaplenili” še T-90S, Armat pa še ne

“Tanki so postali smrtna past. Ker nobena stran nima premoči v zraku, ostaneta pehota in topništvo – v bistvu prva svetovna vojna.” S to oceno se je ameriški milijonar Elon Musk po novem letu pridružil mnenjem, da v času dronov in sofisticiranih protiraketnih izdelkov težki oklepniki neuporabni. Mnenje je sprožilo številne razprave. Pa tudi odzive, da bi bilo za Muska, ki o modernem vojskovanju…

[dusancolaric]

Dan 26. - 31.  + #4 Tedenski Pregled

Bojte se gripe, koronavirus je p**** dim

Minilo je nekaj dni, odkar sem se nazadnje javil. Lahko bi obdeloval kopico “neakutalne” tematike obdeloval, imam jo je precej na zalogi, ampak sem se zavestno odločil, da ne bom. Tokratni zapis je bolj ali manj rant. Prevoda za rant ne poznam, verjetno je nekaj v smislu “brez dlake na jeziku”.

Tema, ki se me je dotaknila je predvsem zadnje dogajanje okoli koronaviroze. Toliko medijskega prostora, toliko senzacije in panike na temo virusa, ki ni bil ne prvi ne zadnji, ki bo iz Kitajske ekspresno prestopil kontinente skoraj tako hitro povprečni viralni video na Facebook-u.

Pa dobro, tudi če je vse res kar pravijo, je vse skupaj malo preveč. Ne pravim, da ni res kar govorijo po televiziji, menima pa da je precej prenapihnjeno. Še bolj pa me jezi to, da se vsak povprečnež ne ozre delje kot do ekrana naprave na kateri tole bere. Imamo resnično večji akutalen problem.

Kje nam je logika?

Kljub temu, da vrhunca gripe (še) ni, smo v zadnjih dveh tednih doživeli zdesetkane slovenske šole in vrtce, prepovedane obiske v bolnišnicah in domovih za ostarele in praktičen kolasp urgentnih centrov bolnišnic in ambulant na primarni ravni. In to vse ne na račun koronavirusa amapk obične gripe. Bolezen, ki jo je možno (bolj ali manj) uspešno preprečiti z vsakoletnim cepljenjem, smo potisnili na rob - tako medijskega kot družbenega prostora.

Ta ista oz. podobna gripa je v obliki pandemične “španske gripe” v letu 1918, sicer v veliko slabših higienskih pogojih, ubila toliko ljudi kot I. in II. svetovna vojna skupaj. Umrlo je med 50 in 100 milijonov ljudi, ampak (PAZI!) nismo imeli ne letalskega in ne drugega ultra hitrega osebnega transporta.  Razumem, pri okužbi s koronavirusom jih umre nezanemarljivo število. Ampak, to so ponavadi starejši pacienti,  ki so ponavadi imunsko kompromitirani in so obravnavani v slabše razvitih zdravstvenih sistemih. Kar se tiče številk - bojte se gripe, ker korona je brezveze. Če je umrljivost pri koronavirusu 2019-nCoV med 2% in 4% je imela “španska gripa” H1N1 med 10 in 20%. En od petih je umrl. No to pa je 🤯. Ti podakti nam ne pomenijo ničesar, ker precepljenost je nizka, tudi med zdravstvenimi delavci. 🤷🏻‍♂️

Kljub temu nam prvo pride na pamet, da nosimo maske po ulici, ki po nekaj minutah smrkanja vanje delajo več škode kot koristi. Ampak hej, logiko srečujem samo še v obliki priznanj šoloobveznih otrok družinskih prijateljev in kdo sem pa jaz da bi sodil. Rant over.

Aja, tedenski pregled...

Aja drugače pa napredku? Kljub sobotni adijo Tamara 36 zabavi sem še vedno na zglednih minus 4 kg.  Coca Cole ne pijem, še vedno pa bi rad zvečer lomastil. Heineken je super, januarsko toplo vreme bo počasi primerno za kolo odzunaj in za novo spletno stran www.lchf-dieta.com, kjer bom poskusil vernika spreobrniti (v agnostika).

[writer1306]

Life lajf zlajf žlajf zlo refleksi, zavore bremze spalmare ZODIAK ČETRTA SVETOVNA VOJNA, sabotin sabotage freni

[starerazglednice]

Kneža - general Rudolf Stöger

Baška grapa, ki se nahaja v občini Tolmin, je 30 km ozka dolina reke Bače. Skozi njo je bila 1906 zgrajena bohinjska železnica, ki je temeljito posegla v življenje ljudi in krajev ob njej. Dodatne spremembe in težave je prinesla 1. svetovna vojna in odprtje Soške fronte. Grapa je postala središče dogajanja v zaledju fronte. Od tu so na bojišče odhajali vojaki, strelivo, orožje in hrana. Zadnji potniški vlak je odpeljal maja 1915, nato je bila proga rezervirana samo za vojaške vlake. Tako je tudi Kneža zaradi železnice dobila posebno mesto. Tu so avstrijske vojaške oblasti postavile vojaški logor in taborišče za vojne ujetnike. V vasi je bilo nastanjeno vodstvo XV. korpusa avstro-ogrske vojske in 50. pehotne divizije. Korpusu je poveljeval Rudolf Stöger von Steiner (1861 - 1921), ki je sodeloval v osmih od dvanajstih soških ofenziv. Aprila 1917 je bil odpoklican s frontnih dolžnosti in povišan v cesarskega vojnega ministra. Na neposlani razglednici je general Rudolf Stöger-Steiner v Kneži, ob prejemu diplome častnega občana, katero mu je zaradi njegove obzirnosti do civilnega prebivalstva podelil odbor občine Grahovo. Nanj nas še danes spominja Stöger Steinerjeva kota, v kamen vklesan napis na vrhu Malega Stadorja (1723 m). Slavnost v čast generalu je potekala v Kneži pred gostilno Franca Smrekarja, v kateri se je rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Andrej Smrekar (1868 - 1913).

[starerazglednice]

Turistovski klub Skala

Prva svetovna vojna je tudi v naših gorah pustila za seboj uničenje številnih planinskih postojank, katere bi morali po mnenju starejšega članstva Slovenskega planinskega društva nujno obnoviti. Prihajajoče mlajše generacije planincev in ljubiteljev gora pa so imele pred seboj še številne druge zamisli, cilje in vrednote. Za njihovo uresničitev je bilo nujno potrebno organizirano in povezano delovanje. Zaradi tega je 2. 2. 1921 v Ljubljani prišlo do ustanovitve Turistovskega kluba Skala, ki je imel vrsto podružnic in sekcij. Skalaši so se zavzemali za letni in zimski alpinizem, izvajanje prvenstvenih vzponov in smeri, vzpodbujanje zimskih športov, pohodov, plezanje v stenah, ustanavljanje planinskih koč, reševanje ponesrečencev, markiranje poti, krepitev družabnega življenja, izobraževanja ipd. Članstvo je bilo prežeto z duhom domoljubja in tekmovalnosti. Imeli so svojo himno in simbole z barvami slovenske zastave s planiko ali s črkami TKS. Časovno kratkotrajno toda vsebinsko zelo pomembno za klub je bilo obdobje delovanje dr. Klementa Juga (1898-1924). Skalaši so se zapisali tudi v zgodovino slovenskega filma s prvim slovenskim celovečernim filmom, V kraljestvu Zlatoroga in s filmom Triglavske strmine. Na neposlani foto razglednici so skalaši na poti na Triglav. Med njimi so Jaka Čop, Vladimir Topolovec, Ivan Rožman, Janez Kveder in verjetno tudi Klement Jug.

[rentonsi]

20 zemljevidov, ki razložijo prvo svetovno vojno

20 zemljevidov, ki razložijo prvo svetovno vojno

Prva svetovna vojna je trajala štiri leta, tri mesece, in dva tedna, v njej se je borilo skoraj 70 milijonov mož, umrlo pa je več kot 20 milijonov ljudi. Ti zemljevidi bodo mogoče olajšali razumevanje. Zavezništva v Evropi leta 1914 Vojaška zavezništva tik pred prvo svetovno vojno. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne sta srcu Evrope vladali dve močni državi: Nemčija na severu in njena…

[peterjancic]

Razkol: Ko se Slovenci pobijamo med seboj

Razkol: Ko se Slovenci pobijamo med seboj

Poznavanje razkola, ki se je poleti 1942 v Ljubljanski pokrajini sprevrgel v državljansko vojno, je ključno za razumevanje nadaljevanja vojne in njenega konca, je zgodovinar Mitja Ferenc kratko opisal pomen knjige nekdanjega direktorja TV Slovenija Jožeta Možine Slovenski razkol, ki jo ta novinar in zgodovinar predstavlja danes.

Možina, ki je kot novinar vso kariero razburjal politične…

[rentonsi]

Dan D bi lahko bil popolna polomija

Dan D bi lahko bil popolna polomija

Pred natanko 75 leti, 6. junija 1944, so se zavezniške sile (Američani, Britanci in Kanadčani) izkrcale v Normandiji in izvedle največjo invazijo z morja v zgodovini. S to potezo se je začelo osvobajanje Francije in Zahodne Evrope izpod nacističnega jarma. Na petih sektorjih normandijske obale v dolžini 80 kilometrov se je izkrcalo dobrih 150 tisoč mož. V peklenski bitki je umrlo 4.414…

[rentonsi]

Kratka zgodba: Usodni strel pred vojno

Kratka zgodba: Usodni strel pred vojno

Vida je ležala na rjuhi, premočeni od potu, in z nogami iskala zadnji hladen del postelje. Ura je že prestopila polnoč in petrolejka je osvetljevala planjave Severne Amerike, kjer je Vida pustila Winnetouja, zamrznjenega v času.

Rumenkaste liste sta objemali kardinalsko rdeči platnici iz trde lepenke, in odkar jo je dobila od mame Katarine, si vanjo ni upala pisati. Velikokrat jo je vzela k…

[rentonsi]

1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

Pred časom smo si pogledali vzpon najbolj zloglasnega diktatorja skozi prizmo slovenskega tiska, tokrat pa me je zanimalo njihovo poročanje tik pred in med okupacijo, ki se je začela leta 1941. Usodni mesec je bil april, ko se je v prvem tednu začela agresija proti Jugoslaviji.

Prestolnica je padla v le nekaj dneh, sledila sta kapitulacija Jugoslavije in Hitlerjev obisk v Mariboru. Ko je bila…

[rentonsi]

Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

Posočje je bilo skupaj z ostalo Primorsko del Italije od leta 1920, ko je Kraljevina SHS podpisala Rapalsko pogodbo in se v zameno za italijansko priznanje odpovedala primorskemu ozemlju, do konca druge svetovne vojne. A italijanski škorenj se je pred to 25-letno okupacijo še dvakrat poskusil polastiti krajev ob Soči: prvič leta 1866, ko so med avstrijsko-prusko vojno armade na vzhodnem bojišču…

[rentonsi]

Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

Vsak osnovnošolec ve, da se je prva svetovna vojna začela zaradi atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je bila jezna, napadla Srbijo, v nekaj mesecih pa se je začela vojna. Danes si malo drugače poglejmo kavzalnost, ki je vodila v največjo morijo 20. stoletja.

Atentat na Franca Ferdinanda, 1914

Najprej omenimo, da Franc Ferdinand na svojem dvoru…

[rentonsi]

Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

V Evropi verjetno ni človeka, ki ne bi poznal Adolfa Hitlerja, nacizma in kljukastega križa. O Hitlerju naj bi bilo napisanih skoraj 130 tisoč knjig, o drugi svetovni vojni pa še nešteto več.

Tistim, ki so pozorno poslušali med urami zgodovine ali pa so kdaj preklopili na History Channel, poznajo glavne letnice, povezane s Hitlerjem in njegovim vzponom: rojen leta 1889, leta 1919 se pridruži…

[rentonsi]

Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od…