#čeprav so butaste in verjetno slavistom jasne kot beli dan

[besedar]

teorija dne: glede pridevnika židan

1.) etimologija: židan < žida (= svila) <- Seide (nemško)). Ta pa prek nekega romanskega jezika iz latinskega saeta (Serica) (= (svilena/kitajska) ščetina) (kratka opomba: načeloma se na tem blogu ukvarjam s slovenščino, ampak, prosim lepo, naj me nekdo kdaj vpraša kaj več o romanskih breskvah in siru, ker je etimološko postopek isti ...). Sericus - pridevnik, ki se nanašal na ljudstvo Seres, kjer so izdelovali svilo. V latinščini beseda pomešana s kitajsko izposojenko sei (svila).

2.) zakaj "židan čas" pomeni "veliko prostega časa", "židana volja" pa dobra volja?

3.) glede pomenskega prenosa pri židani volji (je relevantno za moj argument, brez skrbi) Fran ponuja dve (eh, cirka) teoriji:

a) da se je pomen besede "židan" prvotno razširil na metaforične pomene "prazničen, nevsakdanji ...", od koder potem židana volja kot praznična, boljša od običajne ... Vsaj če prav razumem 😅

b) da se je stalna besedna zveza "židana obleka" metaforično razširila v "dobro obleko", od koder pozneje "dobra volja"

V resnici zagovarjata več ali manj isto. "Židan" bi se verjetno težko metaforično razširil sam od sebe, zelo smiselno se mi zdi, da je nastopal v stalnih besednih zvezah, kjer se je prvotni pomen potem počasi izgubljal.

4.) "židan čas" Fran piše poleg izrazov "zlat čas", "pisan čas", ki naj bi oba pomenila enako kot židan čas. Priznam, da tu kakšne posebne briljantne razlage nimam. Razumem, zakaj bi "zlat čas" lahko pomenilo "veliko prostega časa". V tej smeri najbrž tudi "pisan čas".

5.) ne vem, kako star je izraz "židan čas"; na Gigafidi se ne pojavi, sicer pa to tudi ni ravno korpus zgodovinskih besedil (imamo za slovenščino sploh kakšnega?). Če hoče človek verjeti moji teoriji, mora malo predpostaviti, da izraz ni tako strašno star.

6.) mislim namreč, da je mogoče prišlo do reinterpretacije (oziroma dveh, ta je ena od njiju) "židanega" kot "pisanega". Kolikor mi je znano, se pridevnik namreč uporablja bolj v stalnih besednih zvezah - recimo za razne židane parazole. In prav za te so mi povedali dve laični interpretaciji: da gre ali za pisano ali za rdečo sončnikasto reč. Nihče izmed vprašanih v židi ni videl svile. Bi bilo torej mogoče, da se je na podoben princip iz takšnih in drugačnih besednih zvez "židan" reinterpetiral kot pisan? In se torej pojavlja kot nekakšen sinonim "pisanemu času"? Zato "židan čas" ne bi smel biti prestar, ker bi bila sicer, predvidevam, v zavesti svila še vedno precej preveč živa. Ali pa tudi ne, saj včasih več pomenov v jeziku čisto lepo sobiva.

7.) zdaj pa končno moja dejanska teorija, ki ji ljubkovalno pravim teorija lupinga :D ! O drugi reinterpretaciji: na Gigafidi gledam, kako se uporablja "židan", in ogromna večina jih je v besedni zvezi "židana volja", nekaj malega jih je pa tvorjenih svobodno: "trd vsakdan ni bil ravno takšen, a so ga znali narediti žlahtnega in židanega", "židana zabava po obisku nočnega kluba", "se je razlegala židana harmonikarska godba" ...

8.) je torej mogoče, da bi bilo nekako tako?: žida (svila) > židan (svilen) > židana obleka (svilena obleka) > židana obleka (dobra obleka) > židan (dober) > židana volja (dobra volja) > židan (dobrovoljen, živahen)

(Z židano obleko torej sledim Snojevi teoriji, ki pa tudi ni nujno brez napak.) Zdelo se mi je namreč dokaj mogoče, da je ljudem daleč najbolj znan "židan" v besedni zvezi "židana volja" in ga morda zaradi tega ponovno reinterpretirajo? Vsaj na Gigafidi vse kaže, da grejo prosto tvorjeni primeri semantično v to smer.

9.) torej: teorija dveh reinterpretacij. Prva: žida kot svila postane židan kot pisan, od tod židan čas kot pisan čas. Druga: židan kot neke vrste okrajšava za "židano voljo". Nosi v svobodno tvorjenih povedih pomen celotne besedne zveze, čeprav nastopa sam.