#teorija

[besedar]

teorija dne: glede pridevnika židan

1.) etimologija: židan < žida (= svila) <- Seide (nemško)). Ta pa prek nekega romanskega jezika iz latinskega saeta (Serica) (= (svilena/kitajska) ščetina) (kratka opomba: načeloma se na tem blogu ukvarjam s slovenščino, ampak, prosim lepo, naj me nekdo kdaj vpraša kaj več o romanskih breskvah in siru, ker je etimološko postopek isti ...). Sericus - pridevnik, ki se nanašal na ljudstvo Seres, kjer so izdelovali svilo. V latinščini beseda pomešana s kitajsko izposojenko sei (svila).

2.) zakaj "židan čas" pomeni "veliko prostega časa", "židana volja" pa dobra volja?

3.) glede pomenskega prenosa pri židani volji (je relevantno za moj argument, brez skrbi) Fran ponuja dve (eh, cirka) teoriji:

a) da se je pomen besede "židan" prvotno razširil na metaforične pomene "prazničen, nevsakdanji ...", od koder potem židana volja kot praznična, boljša od običajne ... Vsaj če prav razumem 😅

b) da se je stalna besedna zveza "židana obleka" metaforično razširila v "dobro obleko", od koder pozneje "dobra volja"

V resnici zagovarjata več ali manj isto. "Židan" bi se verjetno težko metaforično razširil sam od sebe, zelo smiselno se mi zdi, da je nastopal v stalnih besednih zvezah, kjer se je prvotni pomen potem počasi izgubljal.

4.) "židan čas" Fran piše poleg izrazov "zlat čas", "pisan čas", ki naj bi oba pomenila enako kot židan čas. Priznam, da tu kakšne posebne briljantne razlage nimam. Razumem, zakaj bi "zlat čas" lahko pomenilo "veliko prostega časa". V tej smeri najbrž tudi "pisan čas".

5.) ne vem, kako star je izraz "židan čas"; na Gigafidi se ne pojavi, sicer pa to tudi ni ravno korpus zgodovinskih besedil (imamo za slovenščino sploh kakšnega?). Če hoče človek verjeti moji teoriji, mora malo predpostaviti, da izraz ni tako strašno star.

6.) mislim namreč, da je mogoče prišlo do reinterpretacije (oziroma dveh, ta je ena od njiju) "židanega" kot "pisanega". Kolikor mi je znano, se pridevnik namreč uporablja bolj v stalnih besednih zvezah - recimo za razne židane parazole. In prav za te so mi povedali dve laični interpretaciji: da gre ali za pisano ali za rdečo sončnikasto reč. Nihče izmed vprašanih v židi ni videl svile. Bi bilo torej mogoče, da se je na podoben princip iz takšnih in drugačnih besednih zvez "židan" reinterpetiral kot pisan? In se torej pojavlja kot nekakšen sinonim "pisanemu času"? Zato "židan čas" ne bi smel biti prestar, ker bi bila sicer, predvidevam, v zavesti svila še vedno precej preveč živa. Ali pa tudi ne, saj včasih več pomenov v jeziku čisto lepo sobiva.

7.) zdaj pa končno moja dejanska teorija, ki ji ljubkovalno pravim teorija lupinga :D ! O drugi reinterpretaciji: na Gigafidi gledam, kako se uporablja "židan", in ogromna večina jih je v besedni zvezi "židana volja", nekaj malega jih je pa tvorjenih svobodno: "trd vsakdan ni bil ravno takšen, a so ga znali narediti žlahtnega in židanega", "židana zabava po obisku nočnega kluba", "se je razlegala židana harmonikarska godba" ...

8.) je torej mogoče, da bi bilo nekako tako?: žida (svila) > židan (svilen) > židana obleka (svilena obleka) > židana obleka (dobra obleka) > židan (dober) > židana volja (dobra volja) > židan (dobrovoljen, živahen)

(Z židano obleko torej sledim Snojevi teoriji, ki pa tudi ni nujno brez napak.) Zdelo se mi je namreč dokaj mogoče, da je ljudem daleč najbolj znan "židan" v besedni zvezi "židana volja" in ga morda zaradi tega ponovno reinterpretirajo? Vsaj na Gigafidi vse kaže, da grejo prosto tvorjeni primeri semantično v to smer.

9.) torej: teorija dveh reinterpretacij. Prva: žida kot svila postane židan kot pisan, od tod židan čas kot pisan čas. Druga: židan kot neke vrste okrajšava za "židano voljo". Nosi v svobodno tvorjenih povedih pomen celotne besedne zveze, čeprav nastopa sam.

[100truedaily]

DEMO OUT

(Day 274)

[computer-gummy-worm]

(if you saw this posted earlier no you didn't (wanted to change a few things) )

well i'll see myself out

[fettery-fetterie]

if i was an artist with budget i'd be able to draw the buildup and all. i am not an artist with budget tho. so 3 panels will do

Kinda suggestive/nsfw tags btw go there with caution

anyways i think i huave covid

[dylanlila]

the big bang theory is so much more effective when you call it 💫štreberi💫 this is just a serbian word for nerds, but it's specifically effective in serbian. hajde da gledamo štrebere

[bukimevieningi]

Padėkime tašką su plokščiažemiais

Kai plokščios proto orientacijos mąstytojui užduodami klausimai, kurie pasikėsina į jo šventą tikėjimą ir netgi griauna jį, atsakymo dažniausiai arba nebūna jokio, arba jis būna keistas ir nukreiptas nuo temos, pereinantis į asmeniškumus, arba pradedama remtis kažkokiais tai turgaus pletkų lygio spėliojimais, religiniais raštais ir šaltiniais, arba siūloma pasižiūrėti kažkieno tai pasisakymus…

[eddieredmayneargentinablog]

New photos from the set of "The Day of The Jackal", in Croatia, published today!

Source:

[naturalswimmingspirit]

beateskvorcova

Kā Tu veido attiecības ar sevi? Kas ir tas, kas tevi attur no lēkšanas savā patiesumā? Es novēroju tendenci, kad cilvēki piedzīvo grūtības sevī vai vispasaulīgā mērogā, viņi novēršas no sevis un rūpēm par sevi. Varbūt galvā riņķo vārdu dancis “es to neesmu pelnījis”, “man nesanāk”, “es esmu neveiksminieks”, “Jurim ir labāka dzīve!” Un tādā garā.. Mēs esam katru dienu savas labākās versijas, mēs cenšamies tādas būt, vane? Tas kādu dzīvi mēs izvēlamies nosaka to kā mēs dzīvosim tālāk vismaz mazu brītiņu. Un mums ir un mums pienākas būt veselīgiem ne tikai fiziski, bet mentāli! O jā! Mentālā veselība, nepatīk mums urķēties pa pagātni un piedot sev un citiem par pāridarījumiem. Kuram patīk iet tur? Bet tikai caur piedošanu un palaišanu mums tas var izdoties. Var izdoties būt mierā ar sevi. Es šo rakstu, jo pamanu kā cilvēki novēršas, kad tiek piedāvātas iespējas sevi sakārtot vai vismaz sākt kārtot. Es pamanu kā dzīve pēdējos divus gadus mūs ir atsvešinājusi viens no otra un mēs izjūtam trauksmi, kad atrodamies telpā ar citiem cilvēkiem. Bet tikai cenšoties pārkāpt sev pāri un izejot no tā online komfortiņa mums izdodas dziedināt savu trauksmi un bailes. Es šo rakstu, jo vēlos vērst uzmanību jums kā iet man. Es esmu izvēlējusies palīdzēt cilvēkiem, bet pēdējos mēnešus cilvēki uz nodarbībām izvēlas nenākt. Es izjūtu distancēšanos citiem no tā ko piedāvāju. Bet es turpinu ticēt, ka esmu uz pareizā ceļa. Es nezinu ko daru bieži vien. Es vienkārši ļaujos. Krītu un ceļos. Krītu un ceļos.. Dažreiz liekas, internets pilns ar viltus skolotājiem kuri sevi paši ielikuši zem šī nosaukuma izlasot vienu grāmatu “Kā manifestēt sev labāku dzīvi!?” Tikmēr es jau vairāk kā 10 gadus macos teorijas un prakses kā izprast cilvēka prātu, uzvedību, anatomiju. Reizēm liekas tik negodīga šī pasaule. Bet tad es apstājos un sajūtu sevi. Hey.. tagad ir šitā un vēlāk būs labāk. Tagad ir jaatpūšas un vēlāk atkal tu strādāsi un būs darbiņš. 🤞🏼 Man interesē kā iet citiem maniem līdzigājējiem? Kā jums iet? ♥️ Šeit manas pārdomas un sajūtas. Šī nav žēlošanās vai sūdzēšanās. Šīs ir manas sajūtas un es gribu ar jums ar tām dalīties.

[besedar]

beseda dne: nehánje (delo, življenje, prizadevanje)

še zlasti v besedni zvezi "dejanje in nehanje"

etimologija oziroma moja ugibanja:

1.) SSKJ na kvadrat navaja néhanje in nehánje pod dvema različnima iztočnicama, kar bi ponavadi pomenilo, da gre za dve rezlični etimologiji! AMPAK! Primerjajmo z njihovim vnosom za navijati (navijati kot vrv in navijati kot za nogometni klub, ki ju da pod isto geslo kot dva različna pomena iste besede. Etimološki slovar pa pove, da pride viti v prvem pomenu iz indoevropske baze *u̯ei̯h1- (oviti, zaviti ...), viti kot tuliti je pa onomatopeja). Ne ravno ista situacija, ker je samostalnik že še isti, samo spol ima dvojen: nrav, ki jo navede pod dvema različnima gesloma. No, dobro, zaradi spola, naj jim bo, ampak vseeno. S SSKJ-jem na kvadrat se ne razumeva vedno fantastično, zato jih mogoče obsojam malo strožje, kot si zaslužijo.

2.) Kakorkoli že! V Snojevem etimološkem ni zaslediti kakšnega posebnega nehánja. Tudi v drugih slovarjih na franu niti ni — kar opazimo, je v resnici to, da se nehánje v zgoraj navedenem pomenu pojavi samo v SSKJ-ju na kvadrat in pravopisu, v starejših slovarjih pa ne, se pa naglas v njih označuje na drugem zlogu, samo da pomenijo (pre)néhanje:

Z razlogom podajam tisto Hipolitovo kartico, kjer se nehánje pojavi v nominativu in ne v genetivu, da ne bi prišlo do pomote zaradi kakšnih premičnih naglasov ali česa podobnega. Mimogrede, vem, da vas vse zanima, ampak mislim, da je Hipolit moj najljubši slovar vsaj konceptualno. Ni izredno praktičen, to ne, mi je pa zelo všeč, da se je nekomu zdelo vredno besede zbirati, pisati in prevajati na roko. Sorodna duša!!

3.) Na hitro preverim Wiktionary, če se zasledi kakšen drug slovanski jezik, ki bi ločil néhanje in nehánje, po možnosti s priročno etimologijo zraven. Ne najdem ničesar takšnega, je pa res, da gre tukaj vedno (vsaj pri meni) na srečo in po posluhu, ker moram ugibati, kako bi se črkovalo.

4.) Pogledam Glonarja, kaj imaj kaj povedati. Na strani 252 (v pdf-ju oz. na strani 236, če gledaš oštevilčenje, kakršno je v slovarju) najdem pravo: nehati — jenjati, končati se; vojska neha; vse se bo enkrat nehalo; — pustiti: nehati od greha; — dejanje in nehanje; — nehavati.

Kaj nam pove torej to? No, če prav razumem, je nehánje malo ločeno tako od končati se kot od nehati, vsekakor pa je pod istim geslom, ne pod kakšnim čisto iks, ki bi nakazovalo obstoj neznanega glagola nehávati.

5.) Imejmo torej to v mislih, ko postavimo svoji hipotezi. Obe izhajata iz tega, da je nehánje v zgornjem pomenu prišlo iz pomenskega prenosa: nekaj, kar se neha -> nekaj zaključenega, nekakšna celota (zelo verjetno povsem zgrešeno izhodišče).

6.) Hipoteza A, ki jo v resnici zavračam, a mi je prva prišla na misel: najprej se je reklo néhanje, a se je naglas zaradi rime dejanje — nehanje prestavil na drugi zlog.

7.) Hipoteza B, ki se mi zdi verjetnejša: najprej se je reklo nehánje, verjetno tudi neháti. ... Ura je petnajst čez dve, ampak tole moram malo bolj raziskati, čakajte:

7.1) Gledam Hipolita. Konsistentno naglašuje neháti, tudi v osebnih glagolskih oblikah: je nehál, je nehála, vojska nehà. Edina oblika z naglasom na prvem zlogu, ki jo zasledim, je velelnik: néhaj.

Miniaturna teorija: je mogoče, da je velelnik vplival na naglas ostalih osebnih glagolskih oblik? Ker ima takšne vrste pomen, ki se pogosto uporablja v velelniku? (nehaj s tem, nehaj z onim ...) Primerjaj z razvojem poklasične latinščine v romanske jezike: samostalniki za osnovo, iz katere se razvijajo, jemljejo večinoma akuzativ, ki se uporablja pogosteje, razen pri samostalnikih, ki se nanašajo na žive osebe (sestra, brat, oče ...), kjer se je pogosteje oz. pogosto uporabljal vokativ. (Tam je potem osnova vokativ oz. "nominativ" — ista oblika.) Seveda gre pa lahko tudi za dialekte. Dialekti mi sploh ne grejo in še sanja se mi ne, kako bi se začelo to preučevati. Najbrž z jezikovnim atlasom ...

7. - nadaljevanje) Najprej se je torej reklo neháti, potem se je naglas prestavil. Pod vplivom novega naglasa pri glagolu se je na novo naglasilo tudi néhanje. Stari naglas se je zaradi rime ohranil le še v besedni zvezi dejanje — nehanje. Rime, asonance, ustaljene besedne zveze in podobno pogosto ohranjajo starejše besede ali oblike besed, lahko bi se zgodilo tudi tukaj ...

[100truedaily]

Day 317

[computer-gummy-worm]

yup still on my bullshit

[fettery-fetterie]

Daydreamed so hard i made myself cry because the feelings bro. The feelings

[beskrajna-prica]

Teorija relativiteta

Svako mišljenje je relativno nebitno.

Ako je pozitivno - super, sjajno, odlično!

Ako nije - pa, šta se tu može?

[sizhui]

Hi Claritas! Do you remember the title of the book that you read for intro to studying literature class?

Hi! Our main textbook was a Croatian book without an ENG translation so its probably not accessible to you - its called Teorija književnosti (Literary theory) by Milivoj Solar. This is an entry-level book that delves into the basics of literary theory, so I'm surr you can find something equivalent in your own language if you look up the comparative literature (or a similar lit major) curriculum of some local university - or just go to the library and see what they have to offer on literary theory. Start with something that discusses the basics before moving onto texts about specific questions! Since i wasnt able to help too much ill share the international books we read for that class! They are:

A. Compagnon - Literature (from the Demon of Theory)

J. Culler - Literary Theory: a very short introduction

These two are a little more complex in the way they express their ideas - especially compagnon - but I found them very insightful... compagnon's thoughts on the reader-writer relationship especially

[zodijak]

Elise

Ti me učiš stoicizmu,

uragan si u tijelu žene

s tobom bih se valjao u blatu,

jer u duši ti blago skrivaš

tvoje oči govore tečnu tugu,

tvoj osmijeh je rijedak poput smaragda,

zato mi je svaki i od njega više vrijedan

ljubavi, tvoja teorija da je ovo sve film

svakodnevno i meni ima sve više logike

protagonisti u sivoj zoni smo mi oboje

antagonisti su djavoli sto nas stalno progone

Bog neće dozvolit da nas svrstaju u bolesne

niko nam ne može ništa bez Njegove dozvole

ja sam hodajuća teorija zavjere,

zato te toliko dobro razumijem

ako se budeš valjala u lokvi

ostat ćemo mokri oboje

hoću da te stavim u tobolac sigurnosti,

da uvijek otjeram medvjeda

molim Boga da od tebe udalji

svakog dušmana koliko je istok od zapada

ja vjerujem u tebe i oporavak je siguran

koliko se i ja osjećam kad si u mojim rukama

ne dam te nikome

[nie-ko]

Turiu teorija kad visos bobos peakina 16-22 metu, o paskui viskas eina siknon. Teorija grista dedeliu duomenu kiekiu