#umirjen...

[kimludcom]

Everything in the universe flows #art #motivation #affirmation #inspirat...

[triangelboutiquehotel]

Na terasi Restavracije Triangel... Že skoraj pomlad, predvsem pa sončen razgled, umirjen ambient in dobra hrana. VABLJENI! 😉

#triangelboutiquehotel #gozdmartuljek #kranjskagora #julijskealpe #julianalps #triglavnationalpark #ifeelslovenia #planica #boutiquehotel #boutiquehotels #igslovenia #beautifuldestinations #travelgram #hiking #hikingandbiking #hikingandbikingslovenia #luxuryhotels #pamperyourself #wellbeing #wellness #triangelrestaurant

[zabenundfliegen]

Sokol selec // september 2019

V Berlin letiva iz Benetk. Vso pot do letališča sem vznemirjena, ker mi zemljevidi strica Gugla govorijo o strašnih zastojih po italijanskem delu poti. Bolj, ko se peljemo, kasnješo uro prihoda mi sporoča, kovinski vonj se mi začne sproščati izpod pazduh. Na letališče prispemo pravi čas, prej, kot pravi čas, kot ponavadi, kar ni slabo, umirjen kapučino po oddaji kovčkov je nuja, sploh še, če smo v Italiji. Zraven je nuja tudi kos jabolčnega štrudla, ki ga je še isti dan zgodaj zjutraj spekla babi iz jabolk s pongrada. Navsezadnje letalo zamuja, kajpada, pri nizkocenovnih ponudnikih letalskih prevozov je to že nekaj časa stalnica, pa cena v resnici ni tako zelo nizka. Najprej si grem v Duty Free kupit deodorant, iščem takega brez aluminijevih soli, ki menda tisto, kar bi se moralo izločiti iz podpazdušne kože, zadrži v njej in je v skrajnem primeru lahko povzročitelj bolezni, ki se imenuje po vodni živali, sploh pri ženskah. Nekaj časa iščem, tudi Kalina zanima kozmetika, hkrati pa je že malo utrujen in naveličan poti, pa kar nekaj čakanja in letenja naju še čaka, zato se neham obotavljati in izberem deodorant švicarske znamke, ki vsebuje neželene substance; Švicarji bodo pa menda ja vedeli. Deodorant mi prodajalka zapečati v vrečko, na kateri piše, da jo je strogo prepovedano odpirati do izhoda z letališča prihoda. Zadevo sem si kupila pa izključno zato, da trpek hormonsko-živčni kovinski vonj nadomestim z vonjem po poljanah divjega cvetja, valujočega v poletnem vetrcu. Kalin mi zagotovi, da ne smrdim, vse je OK. Glede na to, da bova na letalo čakala še kar nekaj časa, greva iskat otroško igrišče – veliko letališč jih ima in so za potovanje z majhnimi otroki super stvar, tole najino letališče ga pač nima. Nekaj časa opazujeva letališki promet, voziva se s tekočimi stopnicami gor in dol, imava piknik na tapiciranih tleh, pregledujeva najnovejši katalog z Lego kockami. Med drugimi čudnimi zadevami prodajajo tudi Lego turiste s teleskopiskimi paličkami za samofotografiranje; morda obstaja uradno slovensko poimenovanje za “selfie stick”, pa ga ne poznam. Tako se čas zavrti hitreje, sva že na letalu, že skoraj pristajava. Sončni zahod spremeni nebo v sloje modre, vijoličaste in roza, pogled z ovalnega okenca je fantastična slika vzporednih svetlob, nežno prehajajočih ena v drugo.

Malo me skrbi, da bo Kalin v Berlinu pogrešil slovensko družino, družbo in rutino. Skrb je povsem odveč – otroci živijo točno tako, kot si mi, odrasli, kar naprej ponavljamo, da bi bilo nujno potrebno in edino pravilno  – tukaj in zdaj.

Kar me ob nenehnih premikih, sploh, če se premikam s Kalinom, umiri in mi da občutek varnosti, je ustvarjanje drobnih, a nadvse pomembnih rutin. Nekakšna osnovna domačnostna struktura, ki jo vzpostavim, kjerkoli že se nastanim s popotnimi kovčki, seveda, mi da moč  za improvizacijo, za “pustiti teči”, za to, da se začnejo dogajati čudeži.

V stanovanju najdeva mašino za spreminjanje mleka v toplo, oblačkasto peno. Kalin je navdušen, s spenjenim mlekom v “skodelici s fantkom”, ki jo je sam izbral in poimenoval, začne sleherno berlinsko jutro; mašino seveda zažene sam. Sledi “jajček”, ki mora biti, po Kalinovo, “fantek”. Spečem mu puhasto omletko z majceno sira in na rumeno-masleni okrogli obrazek s koščki jabolk, breskev, sliv, jagod in kumaric pa z robidami, malinami, grozdki, grahki, paradižnički, oreščki raznih barv in oblik ter pereščki rukole, špinače in podobnega narišem oči, nos in usta, včasih pa tudi obrvi, lase in ušesa. Medtem, ko Kalin mlati “fantka”, si tudi sama pripravim “jajček”, ki ni le eden, dva sta, razžvrkljana, vržena na od vročine mehurčkasto mešanico masla in olivnega olja, okoli njega posujem užitne rože in pisane divje trave; jajca z rožami za zajtrk je fantastična kombinacija.

Sestavljam kače, črke in številke iz domin, Kalin jih ruši, radosti ga urejenost v gesti podiranja. Popolnoma ga prevzame berlinska Gedächtnis Kirche, pravi ji “pokvarjena, stara cerkvica”, gradi in ruši jo vsak dan in raznosortnih gradnikov, med drugim tudi blazin leopardjega fotelja, s kolesarsko čelado na glavi. Sestavljava sestavljanko z letališčem, ki je gradbišče – dobro nama gre. Počasi sva pripravljena na dan, vsak dan znova.

Za ovinkom je “najina” rdeča cerkev, Kalin zasliši orgle in želi vstopiti. Vrata so zaklenjena, moški na invalidskem vozičku nama maha in kliče, naj poizkusiva z druge strani. Na drugi strani ga ponovno srečava, ustavi naju, od nekod privleče plastično vrečo. Iz vreče povleče zavojček s starinsko ilustracijo sokola selca – zame. Kalinu pomoli mini milne mehurčke, ognjeno vrtavko in dve štempiljki – eno z nasmejanim “fantkom”, drugo s kužkom dalmatincem. “Darila?”, ga vprašam. “Kajpada! Pa veliko sreče!”, mi odgovori. Ko čudež zavoha prostor, se vanj takojci naseli, saj pravim. Ustraši se, če si ga preveč želimo in z njim težimo sebi in drugim, takrat se skrije.

Čudežno smo prečkali štiri države v enem dnevu. Pisati sem začela na Bavarskem, jutro je bilo mrzlo, nadaljevala sem v avtu, na kolenih, ko ni bilo preveč ovinkasto in končala v Italiji, obeta se topel dan.

Jutri prečkamo ocean; sokoli selci vedo, komu so namenjeni, pa vse ob pravem času in včasih nadvse počasi.

[zavoddivus-blog]

Umirjen um je ključen za doseganje velikih stvari na lahkoten način. Ker pa je ustvarjen tako, da neprestano išče nekaj, na kar bi se osredotočal, ga je težko umiriti. Najboljši način pa je, da umirite telo in se bo um sam umiril. Sedite čisto pri miru in sproščeno, dihajte počasi in umirjeno. Pustite mislim, da letijo po svoje in samo nepremično sedite in počasi dihajte. Um se bo umiril sam. 🙏@zavod_divus . A calm mind is key to achieving great things in an easy way. But because the mind is built to constantly search for something to focus on it is difficult to calm it. The best way to do it is to firstly calm your body and the mind will calm itself. Simply sit compeltely still, breathe slowly and deeply and calmly. Let the thoughts flow as they want to and just sit still and breathe slowly. The mind will stop by itself. 🙏 . . #sreca #zavoddivus #misli #zadovoljstvo #uspeh #zakonprivlačnosti #lawofattraction #abrahamhicks #freedom #free #mindset #pozitiva #pozitivnemisli #pozitivnaenergija #pozitivnost #goodlife #guidance #success #goals #affirmations #abundance #slovenia🇸🇮 #coaching #dream #effortless #happiness #happy #feelings #fun #instalifecoach (at Maribor, Slovenia) https://www.instagram.com/p/BzC0YUTll1X/?igshid=nlxzxn74kt2

[mandalatemple]

Globok umirjen dih pomirja. Večkrat na dan si vzemimo minuto, dve, tri in samo dihajmo. Udobno se namestimo, zaprimo oči in pozornost namenimo dihu. Opazujmo, kako potuje v telo in ga napolni z energijo, kako potuje iz telesa in odnaša napetosti. Dih za dihom umirjamo um in telo. . Meditacija je pomemben del jogijske prakse. Naj postane tudi pomemben del našega življenja. . #yoga #yogalove #yogaeverywhere #yogaeveryday #yogapractice #yogapose #yogadaily #yogi #yogalife #meditation

[milankrajnc-blog1]

Tvoje ime...

Tvoje ime... Mogočna reka ni prava beseda, za nekaj, kar tako mehko teče, kot misel na ta dan prepozno začet v senci dreves. A, če bi znal bolje opisati popolnost tega občutka, prisežem da bi, in potem bi našel besedo zate, nekaj, kar je nad imenom, nekaj, kar je nad površino svetlobe na tvojem obrazu. Našel bi tisto besedo, ki je hkrati vesolje, in bi lahko potem umirjen zaspal. https://www.dynamicleadership.management/uncategorized-sl/tvoje-ime/

[janezplatise]

Litija, 8.7.2017 - Ko se je znočilo se je Klapa Lumin preselila na kozolec in pričeli so igrati bolj umirjene skladbe.