#letalske

[starerazglednice]

Žavlje in Adolphe Celestin Pegoud (1889-1915)

Žavlje pri Trstu so na svojem znamenitem travniku že 1911 gostile tedaj ugledne evropske junake letenja. Med njimi je bil tudi domačin Ivan Vidmar( 1882-1971), ki velja za začetnika letalske pošte na Slovenskem. Že v nedeljo 1. februarja 1914 se je na žaveljskih livadah ponovno zbrala polovica prebivalstva Trsta in njegove okolice, ki je z velikim navdušenjem in napetim pričakovanjem spremljala zračne vragolije mladega francoskega pilota Pegouda. Na nebu nad žaveljsko kotlino naj bi po napovedih organizatorjev izvajal vragolije, ki so tudi pticam tuje. Za prijetno razpoloženje je igrala vojaška godba bosansko hercegovskega pešpolka št. 4. V sončnem nedeljskem popoldnevu je strel iz možnarja naznanil začetek zračnega letalskega plesa. Pegoud ga je začel izvajati na višini 100 m, z enokrilnim motornim letalom tipa Bleriot XI. Enak program je ponovil naslednji dan in z njim požel nepopisno navdušenje množic, ki so na prizorišče prihajale s tremi posebnimi vlaki iz tržaškega kolodvora, avtomobili, tramvajem, miljskimi parniki, izvoščki in peš. Organizatorji so ga za njegov nastop bogato nagradili. Adolphe Pegoud se je v začetku vojne javil kot prostovoljec za letalsko dolžnost in bil sprejet kot pilot opazovalec. Komaj 26 letni letalski as je kmalu doživel tragični konec, ko ga je v zračnem spopadu avgusta 1915 sestrelil nemški pilot, ki je bil njegov nekdanji učenec. Razglednica ni bila poslana.

[tomaztinta]

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE v Pivki - Festival vojaške zgodovine

[YB] PARK VOJAŠKE ZGODOVINE v Pivki - Festival vojaške zgodovine Spremljaj naju na YOUTUBE kanalu M & T popotovanja https://lnkd.in/gs9JYAj Ter preberi BLOG: https://tomaztinta.com/ Spremljaj, komentiraj, všečkaj in deli objavo

VLOG:

Festival vojaške zgodovine v mesecu septembru je prišel čisto po naključju v najin plan izletov. Najin plan za izlet je bil v bližino najinega kraja, vendar na priporočilo znanca (Andraž Ajdić), da se odvija festival v Pivki sva si pogledala program in nemudoma odločila za obisk festivala. In vsekakor nama ni bilo…

[topponudba]

Objekt potovalnih agencij v Ljubljana

Vsak si želi lepega in res zelo sproščenega življenja. Vsak jaz želi imeti svobodo skoraj ves čas. Dejansko je postalo zelo preprosto, saj obstaja veliko potovalnih agencij, zasnovanih za pomoč ljudem po vsem svetu. Te agencije so ponudile svoje storitve za bolj sproščeno in udobno življenje. Svojim strankam pomagajo pri najboljših počitnicah.

Glavni namen potovalne agencije:

Potovalne agencije so večinoma zasnovane tako, da ljudem pomagajo načrtovati svoje potovanje na vrhunski in res zelo organiziran način. Te agencije so zagotovo igrale zelo pomembno vlogo pri promociji turistične industrije. veliko ljudi uporablja takšne agencije, da bi bilo njihovo potovanje še bolj udobno. V bistvu takšne agencije pomagajo ljudem, še posebej njihovim stalnim strankam, pri iskanju privlačnega kraja za počitnice, kjer lahko na potovanju maksimalno uživajo. Te agencije nudijo pomoč na način, da so ta potovanja zlahka dostopna navadnim ljudem po najcenejših cenah. Te agencije se običajno ukvarjajo tudi z dejavnostmi, kot so prodaja vozovnic za letalske družbe, križarjenja, avtobuse itd. Počitnice in turistične pakete imajo zasnovane tako, da s svojimi posebnimi storitvami vplivajo na svoje stranke, tako da te stranke vedno stopijo v stik z njimi. V zadnjem času je zagotovo potovalno zavarovanje postalo izjemno pomembno. Agencije ponujajo tudi storitve potovalnega zavarovanja, da svojim strankam pomagajo znebiti vseh vrst napetosti med potovanjem.

Potovalne agencije so nedvomno postale izjemno pomembne in res zelo potrebne. Vsekakor so te agencije pomagale pri širjenju turistične industrije, kar seveda vodi v dodatno uporabo turistične industrije. Glede na raziskavo je bilo ugotovljeno, da so te agencije štele približno 85 % vse prodaje, ki jo je potovalna industrija na splošno opravila v tem času. Vsekakor potovalna industrija potrebuje tovrstne agencije in zagotovo imajo izjemno pomembno vlogo. Celotna industrija je odvisna od teh agencij, da podpirajo in spodbujajo potovalne izdelke po vsem svetu. Takšna agencija je marketinško orodje za vsakogar

Navsezadnje so potovalne agencije zasnovane tako, da na splošno koristijo ljudem, da lahko bolj zadovoljno uživajo na počitnicah in izletih in se zagotovo vračajo z veseljem. Te agencije pomagajo ljudem v bistvu tako, da dobijo najcenejše cene vozovnic. Uporabljajo ga kot motiv in slogan, da bi pritegnili državljane. Njihov najpogosteje uporabljen slogan je "izleti po najcenejših cenah". Dejansko deluje kot bonbon, ki pritegne prebivalstvo k sebi. Večinoma primerjajo in raziskujejo vse možne vrste potovanj in olajšajo svojim strankam. Na splošno so ljudem zagotovo v pomoč, poleg tega pa so te agencije in njihovi zastopniki vedno pripravljeni pomagati ljudem. Zato izberite tistega, ki najbolj ustreza vašim potrebam!

[zabenundfliegen]

Španski bezeg in drevo ljubezni // april 2019

“Mami, a se bomo peljali z jo-jo-jem?” Ker sem mami, takoj razumem široki in globoki pomen tega zagonetnega vprašanja. Pred kratkim sem Kalinu kupila prvi jo-jo, lesen, rumen, z zelenim srcem. Pokazala sem mu, kako deluje in seveda ga je navdušil. Ko ga je v pogon poizkusil spraviti sam, mu ni šlo, zato sem vrvico prerezala na pol in Kalin sedaj jo-jo uporablja kot nihalo. Ves tale teden je v Španiji pomemben praznični čas, imenuje se Semana Santa - sveti teden. Vrtci in šole se zaprejo, letalske karte znotraj španskega teritorija se strašno podražijo. Kot marsikateri na španskem teritoriju živeči Zemljan se tudi mi odločimo za semana-santni premik. Z našega subtropskega otoka poletimo v Madrid, nekaj dni pred dragimi letalskimi kartami, tudi nazaj bomo odleteli nekaj dni po dragih letalskih kartah. (Za prebivalce Kanarskih otokov je glede premikov znotraj države kar dobro poskrbljeno. Letalske karte za medotoške lete in lete na celino dobimo s petinsedemdeset odstotnim popustom, kot tudi vozovnice za trajekte. Tako se človek počuti nekoliko manj bogu-iza-nogu, za devetimi gorami in devetimi vodami, neznansko daleč od civilizacije, skratka.) Zdaj smo torej v Madridu in ker je Kalinov najljubši mikrosvet svet mašin, na ulicah takoj zapazi tuk-tuke. Teh tukaj ne poganja tuk-tuk kolesar. Imajo šoferja, to že, njihova mašina pa okolju prijazno deluje na električni pogon. Jasno, namenjeni so izključno turistom. “Seveda se bomo peljali z jo-jo-jem, Kalin! Venar se mu reče tuk-tuk, veš, zelo podobno, dobra povezava. Jo-jo pa lahko vzameš s sabo.” Električne tuk-tuke so menda uvozili iz Lizbone in lahko vozijo tudi po conah za pešce. Načeloma se mi vse, kar je povezano s turbo turizmom upira in se mu poizkušam na daleč izogniti. Potem pa pride en tak mali Kalin z iskrečimi se očki - črnimi biserčki in z enim plahutom gostih trepalnic prebije principe in moralne drže svoje mamice. To pa še ni vse, razmehčana mamica v ultra turistični tuk-tuk vožnji prav zares uživa. In zakaj tudi ne bi, okna in vrata je potrebno odpirati, kvadratom robove mehčati. “Greva na kavo v tisti skrivni vrt, o katerem si mi govoril? Na sonček, med rastlinje?” Zanimivo, vse kaže, da sem se navadila na kanarsko “večno pomlad”, kjer razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami skorajda ni, zdaj aprila termometri kažejo bolj ali manj, bolj gor kot dol - vedno dvajset stopinj celzija. Tako me v Madridu zjutraj zazebe, telefon mi pove, da je bilo ponoči celo prav zares mrzlo. Kar pa sem čutila sama, je bila huda suha radiatorska vročina v stanovanju, ki je tudi nisem več vajena. Kako drugačna svetloba je tu, bolj bela, nekako pastelnejša, pa tudi nebo je drugega odtenka modre, kot bi bilo višje, morda zato, ker so vse te stavbe tako visoke in tako težke. In, oh, kako čudovita drevesca z vijoličastimi cvetki, glej, kar po deblu so posejani, a ni hecno, da kar iz debla cvetijo, da ne visijo na vejicah? Cvetlično okosmateno drevo, kako romantično … Oh, pomlad, celinska pomlad, čisto drugačna od otoške! Glej, cvetoči divji kostanj, ko smo bile majhne, smo punčke iz soseščine iz divjih kostanjev sestavljale možiclje s pomočjo zobotrebcev, postavile mizo sredi ulice in jih prodajale za dvajset dinarjev … Pa tile lističi, prosojno zeleni in krhki, še odprli se niso popolnoma, še vedno so harmonikasto nagubani, kot so bili zloženi v svojem popku … kako lepo senčico dajejo, flekce sonca in sence, Bolgari ji pravijo “šarena sjanka” - “pisana senca” … Joj, glicinija! Vonj glicinije je vonj po pravljicah in vilah, a veš, da se japonska glicinija vije v levo, kitajska pa v desno, eno samo čudenje? … Ah, španski bezeg! Moram ga poduhat, kar utrgala bom tale beli grozdek, saj me nihče ne vidi, pa še čisto majčken je, z ljubeznijo ga bom postavila v kristalni kozarček za šnops, tega pa na sredo mize v kuhinji našega madridskega bivališča, na kateri je prav posrečen plastični prt z zemljevidom Španije. Španski bezeg na španski mizi, pila bom špansko rdeče vino in grizljala pikantni španski sir, to bom naredila, to sem naredila, včeraj zvečer, zdaj pa je jutri, odprla bom vrata in šla po zvrhan koš umetnosti, cvetja in zelenja, peš, mimo tuk-tukov in vijoličastih “dreves ljubezni”, tistih cvetlično okosmatenih, tako se imenujejo in njihovi cvetki so užitni, hrustljajoče sveže pikantni, ljubezen gre skozi želodec.

[starerazglednice]

Jadralni letalski center Bloke

Ugodne geografske značilnosti, gola pobočja hribov in ugodni vetrovi so bili glavni razlogi pri izbiri Bloške planote za odprtje jadralne letalske šole, ki je tu delovala od leta 1934 do začetka vojne. V tem času se je tu izšolalo okoli 500 jadralnih pilotov, ki so po trimesečnem šolanju morali opraviti izpit iz A, B ali C kategorije. Merilo za opravljen izpit je bila časovna dolžina leta z uspešnim pristankom.Središče dogajanja je bila vzpetina Videm nad farno cerkvijo sv. Mihaela v Novi vasi. Tu so v letu 1938 zgradili še hangar oziroma garažo za letala, razgledni stolp in upravno stavbo. Vsa ta poslopja so bila v vojnem času uničena.

Na neposlani spominski  razglednici iz leta 1940, je letalo vrste Salamander z jadralnim pilotom Jagodicem. Letalo te vrste je imelo razpon krila 12,5 m, težo  110 kg in hitrost od 38 km/h do 150 km/h. Na naslovni strani razglednice je žig Jadralni center bloke p. Nova vas pri Rakeku. Bloke tako niso le zibelka slovenskega smučanja ampak tudi jadralnega letalstva.

[bojanambrozic]

London, glavno mesto Anglije, predstavlja pomembno središče za bančništvo, finance, medije, kulturo, transport, turizem in znanost. Zato ga štejejo za eno najpomembnejših velemest na svetu. Iz stališča Slovenije pa je v London kljub precejšnji oddaljenosti (1200 km) od vseh velemest na svetu najlažje priti, saj z Brnika nizkocenovnik EasyJet vsak dan leti na letališči Stansted in Gatwick, Wizz Air pa na Luton. Skupno ima London kar 6 mednarodnih letališč (še Heathrow, City in Southend), ki skupaj predstavljajo po številu prepeljanih potnikov največjo mrežo letališč okoli enega samega mesta (155 milijonov prepeljanih potnikov). Sam sem v London letel na Stansted, nazaj grede pa z Gatwicka. Razlog je bil samo zato, ker je bilo tako ceneje. Ob kupovanju letalskih kart, ki so nemalokrat res vabljivo poceni, pogosto pozabimo, da se lahko zgodi, da bo povratna karta za vlak od letališča do centra Londona, dražja od same letalske vozovnice! V mojem primeru je to pomenilo dvakrat po 15 Funtov, kar je 34 € oziroma enako ceni leta v London v eno smer.

Severne Apneniške Alpe v Avstriji

Letališče Stansted

Letališče Gatwick

cof

Nad Belgijo

Zakaj sem sploh šel v London? V zadnjem času sem v naših časopisih objavil kar nekaj člankov s poljudnoznanstveno in strokovno tematiko. Za to delo sem bil običajno nagrajen s zelo skromnim honorarjem ali pa še to ne. Ker to rad delam in ker iščem novo službo, me je zanimalo, če in kako se lahko od tega posla da živeti. Zato sem se v Londonu udeležil mednarodne konference o znanstvenem novinarstvu UKCSJ 2018. Na konferenco nisem šel službeno, ampak sem od organizatorja konference prejel posebno štipendijo, s katero sem si lahko pokril stroške. Hvala!

oznor

sdr

cof

oznor

Konferenca mi je bila zelo všeč. Predvsem zato, ker je potekala nekoliko bolj v sproščenem duhu, kot znanstvene konference, ki sem jih vajen. Okrog 300 novinarjev in znanstvenikov iz celega sveta je cel dan razpravljalo in delilo izkušnje z najrazličnejših področij novinarstva. Meni osebno je bilo najbolj zanimiv t.i. koncept novinarstva z mobilnimi telefoni. In sicer še pred 10 leti so novinarji za prenos dogodka v živo potrebovali kamere, ki so stale nekaj 10.000 €, ogromno osebja ter posebno vozilo s telekomunikacijsko opremo, ki lahko stane tudi milijon €. Danes mobilni telefoni omogočajo prenos v živo praktično zastonj. In kot so pokazali na konferenci je kvaliteta videa mobilnih telefonov že tako dobra, da se skorajda ne da ločiti od posnetkov s profesionalnimi kamerami. Med drugim z mobilnimi telefoni intervjuje snemajo tudi novinarji BBC-ja, ker so opazili, da se običajni ljudje manj bojijo take kamere. So me pa na konferenci postavili povsem na trdna tla, da je novinarstvo trd kruh in da ni lahko priti do stabilnih in stalnih prihodkov.

Železniška postaja St. Pancras

Tipično Londonsko deževno vreme

Nebotičnik Gherkin tower

Po konferenci sem imel še en dan časa, da raziščem turistične znamenitosti Londona. Noč sem prespal v poceni hostlu, kjer nas je v eni sobi spalo kar 16.  Za prevoz po Londonu sem si nabavil kartico Oyster card, ki omogoča prevoz z Londonsko podzemno železnico, vlaki DLR in avtobusi. Na kartico je pred uporabo treba naložiti denar. Če na koncu potovanja ostane na kartici še kaj denarja vam tega vrnejo. Vendar kot se je izkazalo, Oyster card lahko kupite skorajda kjerkoli, denar vam pa vrnejo samo na zelo redkih in kar malo nalašč “skritih” lokacijah.

Greenwichki observatorij

Začetni poldnevnik

Arena O2

Jadrnika Cutty Sark

Tunel pod Temzo

Z raziskovanjem mesta sem začel v Greenwichu, kjer se nahaja Kraljevi observatorij. Tu leži začetni poldnevnik, ki deli svet na zahodno in vzhodno poloblo. Označuje ga jeklen trak, ki poteka čez dvorišče observatorija. Observatorija od znotraj nisem obiskal, saj mi je bilo 15 Funtov vstopnine, preveč samo zato, da bi se slikal na sredinski črti. S hriba na katerem leži observatorij sem se skozi park spustil do Pomorskega muzeja. V muzeju ni nič pretresljivo zanimivega. Zato ga lahko mirne volje izpustite. Bolj zanimiva je 85 m dolga jadrnica oz. kliper Cutty Sark, ki leži v bližini muzeja, na južnem obrežju reke Temze. Točno pri jadrnici sem vstopil v 370 m dolg tunel za pešce (Greencich foot tunnel), ki povezuje oba bregova Temze. Na drugi strani Temze sem se do središča mesta zapeljal z vlakom. Nato sem celo pot hodil peš, saj sem na način videl precej več mesta, kot če bi se vozil s podzemno železnico.

Tower bridge

Tower of London

Katedrala sv. Pavla

The Shard- z višino 306 m najvišja zgradba v Londonu

Millenium bridge

Millenium bridge in katedrala sv. Pavla

Glavne znamenitosti Londona so vse skoncentrirane v ožjem središču mesta ob reki Temzi. Prvi na vrsti je bil znameniti dvižni most Tower Bridge. Na severnem izteku mostu leži utrdba Tower of London. Zgraditi jo je dal Vilijem Osvajalec leta 1078. Potem pa je to dolgo časa bila ječa. Danes tu hranijo Britanske kronske dragulje. Med drugim k njimi sodi tudi Cullinan 1, največji diamant, ki so ga kdajkoli našli. Spet med je od obiska Towera odvrnila visoka vstopnina (25 Funtov).

London Eye

Umetnost prvič

Umetnost tretjič

Umetnost tretjič

cof

cof

Ob bregu Temze sem nadaljeval navzgor do katedrale sv. Pavla. Nato pa sem se sprehodil čez Millenium bridge do galerije moderne umetnosti Tate Modern. Obiska nisem načrtoval, ampak ker ni bilo vstopnine sem šel napast svojo radovednost, kljub svojemu ne preveč velikemu navdušenju za umetnost. No, in v galeriji me je kmalu minil še ves preostanek navdušenosti. V kot sobe vržena vržena spalna vreča in raztreseni “smeti” zame pač niso umetnost.

Big Ben popravljajo

Westiminstrska palača

Buckinghamska palača

Kraljeva straža

Nadaljeval sem mimo 135 m visokega vrtljivega kolesa London Eye do Westiministrske palače. Tu naj bi stala najbrž največja londonska znamenitost – ura Big Ben. Pa sem moral kar napeti oči, da sem jo sploh našel, saj je trenutno povsem prekrita z gradbenimi odri. Izza odrov kuka le ura. Od Big Bena sem se skozi park sv. Jamesa sprehodil do Buckinghamske palače, rezidence Britanskega dvora. Sem se že desetletja zgrinjajo turisti z vsega sveta z namenom, da bi videli menjavo kraljeve straže. Resnica pa je taka, da je od ograje (do koder te spustijo) do stražarjev kar 40 m. Zato se stražarje komajda vidi. Meni to ni bilo niti malo zanimivo.

Stegozaver

Okostje pleziozavra

Izumrli prič dodo

Originalno okoste This is a featured article. Click here for more information. Archaeopteryxa

Okostje sinjega kita

Orjaška sekvoja

Dinozaver

Lunarni modul

Raje sem skozi Hyde park nadaljeval do Londonskega naravoslovnega muzeja. Gre za enega najbolj pomembnih naravoslovnih muzejev na svetu s zbirko 37 milijonov predmetov. Med drugim v muzeju hranijo originalno Darwinovo zbirko fosilov in golobov, s katero je dokazal teorijo evolucije. Poleg tega tu najdete nekatera najbolj popolna okostja dinozavrov, vred z originalom praptiča archaeopteryxa. Z obiskom muzeja sem tudi zaključil svojo trstično pot čez Londona. Po mestu sem skupaj prehodil več kot 20 km.

https://video.relive.cc/27845300852_garmin_1539627288454.mp4

London London, glavno mesto Anglije, predstavlja pomembno središče za bančništvo, finance, medije, kulturo, transport, turizem in znanost. Zato ga štejejo za eno najpomembnejših velemest na svetu.

[livinghealthyexercisefood]

Nizozemska & Belgija, 1.del: Amsterdam in okoliške vasice

Nizozemska & Belgija, 1.del: Amsterdam in okoliške vasice

Pozdravljeni!

Po zadnjem izletu na Dansko in Švedsko, je bila naslednja destinacija Beneluks. Letalske karte in hostle sem rezervirala že aprila, vse ostalo je bila stvar improvizacije. V Amsterdam sem si želela iti že zadnji dve leti, zato sem imela res visoka pričakovanja, medtem ko je bila Belgija spontana odločitev, za katero mi po videnem ni bilo žal.Želela sem si ogledati še Luksemburg,…

[slovenijablog02]

O bombi-zvonu v Vitanju

V cerkvi sv. Antona v Vitanju so v letih 1955 - 2013 za zvonjenje uporabljal plašč 250-kilogramske letalske bombe, ki je bil junija tudi na razstavi Do pekla in nazaj v vojaškem muzeju v Pivki. Novinarko Rozmari Petek je za reportažo o zvonu-bombi, ki je imel/a "prav svojevrsten zvok", navdihnilo nedavno deaktiviranje neeksplodirane bombe v Vurberku.

e-Večer

[borut-blog1]

10.04. Hiva Oa

Zjutraj se odpravimo na zendarmerijo, prijaviti nad prihod. Majhna sprejemna pisarna, pult, na drugi strani 'zendar'. Izpolnjevanje obrazcev, se posebej za Marca, ki mora imeti vizo in plačati depozit v višini letalske karte. Kaj je kapitan naredil ne vemo. Po eni uri čakanja nam pritisnejo zige v pasporte. Cez cesto je bar z wifijem, tam smo bili ze v soboto. Kava ok, signal pa precej slab. Z Ksenijo komaj narediva pogovor. Ob 14.30 odprejo market, nakupimo za 300 EUR In se dogovorimo se za transport v luko. Naložimo na dingi. Z Julijanom ostaneva na kopnem, greva v naslednji rundi, ko dotocimo se nafto v 4 kanistre. Ravno takrat se ulije!!, v minuti sva mokra. 'Merd putan' večkrat ponovi Julijan z jeznim glasom! Ob 17h dvignemo sidro in se premaknemo 10 milj južno na sosednji otok Tahuata. Otok je, kot vsi tukaj, vulkanski, temno rjave, skoraj črne barve na obalah, zgoraj pa živo zelen, divji s svojimi hribi in ostrimi razpokami. V manjših zalivih vidimo plantaze kokosove palme. Zapeljemo se v samotni zaliv, z lepo peščeno plažo in palmami v ozadju. Sidramo na 10 m. Kmalu po mraku se iz teme dvigne nad nas polna luna, ki razsvetli celoten zaliv in hribe nad zalivom. Jutri upam bo kopanje in ležanje na plaži, ce ne le bo kaksnih psickov v vodi.